Puntarji v stripu

TOLMIN> Gre za razstavo Remigia Gabellinija,scenografa in grafičnega oblikovalca iz Gorice. Gabellini je podobe punta ustvaril že leta 1992, ko so na goriškem Travniku postavili obeležje tolminskim puntarjem. Tedaj je namreč Dario Stasi, urednik revije Isonzo Soča predlagal, da bi v reviji lahko objavili zgodbo puntarjev v stripovski formi. Nastala je črno bela slikovna upodobitev, ki jo je avtor za tokratno priložnost koloriral, nekoliko so jo priredili ter prevedli v slovenščino.

Na razstavi je predstavljenih deset originalnih risb, ki jih je avtor podaril Tolminskemu muzeju, na ogled so tudi barvne različice stripa z besedilom (ki ga je napisal kar Gabellini sam) in kar je najpomembneje, ob tej priložnosti je v založbi Tolminskega muzeja izšla knjižna oblika stripa, v slovenskem in italijanskem jeziku.

Gre za lično oblikovano delo, velikega formata s trdimi platnicami, ki pa bi ga bilo morda smiselno izdati v stripovski, mehki izdaji manjšega formata, predvsem za v žep mlajše populacije.

Tolminski muzej načrtuje še cel kup stripovsko obarvanih dejavnosti, med drugim Stripburgerjevo mini strip delavnico, predavanje, razstavo del Marjana Mančka, sejem, razstavo s pregledom Posočja v stripu ter natečaj za strip.

V muzeju je na ogled tudi gostujoča razstava, na kateri je moč videti znamenite stripovske upodobitve, med njimi Cankarjevo Skodelico kave, Prešernovo Zdravljico, pesmi Otona Župančiča, Dogodek v mestu Gogi, Butalce, pa tudi popevke, kot je Zemlja pleše, in slovenske filmske uspešnice kot sta Sreča na vrvici in Babica gre na jug. Razstavo je pripravil Forum Ljubljana, zavod za umetniško in kulturno produkcijo. Projekt slovenski klasiki v stripu je potekal od leta 1992, ko sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker prišla na idejo, da bi dela slovenske klasične literature in druge teme iz slovenske popkulture ter politične scene na novo interpretirala v kratkih, enostranskih stripovskih priredbah. In nastala je zbirka skorajda 200 stripov 66 slovenskih avtorjev. KLAVDIJA FIGELJ