Purcellova Dido in Enej navdušila Vipavce
V nizu letošnjih prireditev Imago Sloveniae-Podoba Slovenije je bila letos tudi koncertna izvedba opere Dido in Enej angleškega baročnega mojstra Henryja Purcella po zamisli tržaškega dirigenta Stojana Kureta.
ZEMONO PRI VIPAVI>V projekt je Stojan Kuret vključil moško zasedbo Vokalne akademije Ljubljana, ki je predstavljala nekakšno jedro, tej pa je dodal že niz vokalnih solistov oziroma solistk in Val Camerato v sestavi godalni kvartet, čembalo in baročno strunsko glasbilo, teorbo.
Ad hoc ansambel je v štirih dneh trikrat nastopil: na gradu Mokrice, v Mestnem muzeju v Ljubljani in za primorske ljubitelje glasbe v lovskem dvorcu Zemono pri Vipavi. Vse tri, zlasti pa zadnja izvedba so bile na vrhunski ravni: “Trije različni prostori, troje različnih občinstev, energija se je nabirala,” je bil navdušen maestro Kuret, “Danes smo pred predstavo ves dan snemali, dobesedno garali ... No, tole pa je bila, kako naj rečem, jagoda na torto.”
Sopranistke so blestele
Projekt je nastajal tri intenzivne tedne, kar dokazuje, da gre za visoko profesionalno zasedbo mladih vokalnih in instrumentalnih solistov. Mlade pevke, ki še iščejo svoje mesto v slovenskem glasbenem prostoru, so pokazale zavidljivo kakovostno raven. Mezzosopranistka Barbara Sorč je v naslovni vlogi Dido naravnost blestela, nič kaj dosti pa niso zaostajale odlični Martina Burger in Nina Kompare Volasko v vlogah dam ter Christina Thaler in Mojca Hladnik v vlogah vešč, vse štiri izvrstni, a povsem različni soprani. Blestel pa je tudi odlični baritonist Darko Vidic, ki je kot študent ljubljanske Akademije za glasbo šele na začetku svoje operne kariere, a ga dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih že nekaj let uvrščajo med posebej obetavne mlade pevce. Med solisti so bili tudi altistka Polona Kopač Trontelj, sopranistka Mateja Petelin in tenorist Tomi Krpan.“Zelo enostavno je delati z dobro ekipo,” pravi dirigent Stojan Kuret, “ta je bila 'ta prava', vsi smo vedeli, kaj zmoremo in kaj želimo. Za projekt smo bili pripravljeni vložiti ves trud in čas, ki je bil za to potreben.”
Zahtevnost baroka
Opera Dido in Enej velja za najpomembnejše angleško operno delo 17. stoletja. Libretist Nahum Tate se je naslonil na zgodbo o trojanskem junaku Eneju in kartažanski kraljici Dido. Je pravzaprav ljubezenska zgodba z nesrečnim koncem. Purcell, ki je bil tudi sam pevec, jo je zložil s posebnim občutkom za vokalne linije, v slogu svojega časa seveda, ki je narekoval veliko intenziteto petja in odlično tehnično pripravljenost.
“Baročna opera zahteva od pevcev povsem drugačno petje, kot recimo romantična opera Verdija , tako imenovani 'belcanto' in podobno,” je povedala solistka Barbara Sorč, “nobeden od pevcev ni posebej šolan za to zvrst petja, pravzaprav smo se na tem projektu vsi učili. Dido je ena mojih sanjskih vlog, ki sem si jo neskončno želela, upam, da bom imela še priložnost poseči v zakladnico baročne operne tvornosti.”
Vokalno akademijo Ljubljana čaka zdaj nekaj pomembnih nastopov v moški zasedbi, med njimi nastop z našo priznano mezzosopranistko Bernardo Fink in koncert na prestižnem zborovskem tekmovanju Guido d'Arezzo v italijanskem Arezzu, za prihodnjo sezono pa napovedujejo še nekaj repriz Purcellove opere, tudi na Primorskem. Za prihodnjo sezono pa napovedujejo nekaj repriz Purcellove opere, tudi na Primorskem.
BRANKA KLJUN
(Radio Koper)