Rade Šerbedžija na koncertu, ki ga bo Koper še dolgo pomnil (+ video)
Če v mesto pripotuje vrhunski umetnik, se Koper zna izkazati. Takšen je zgolj eden v prgišču vtisov s predsinočnjega koncerta Radeta Šerbedžije, ki sta ga v prepolnem Circolu, na vrtu Skupnosti Italijanov, gostila Forum Tomizza in Radio Koper Capodistria.
KOPER> Igralčevo bogato gledališko, filmsko in pevsko ustvarjalnost je uvodoma povzel radijec Andrea F, ki je Šerbedžiji postregel s peščico vprašanj, v zameno pa dobil šegave in begave odgovore. No, mojster, ki je z odra ves čas sejal dobro voljo, je vendarle pojasnil, da se s prijatelji muzikanti sporazumeva v hrvaščini, slovenščini, italijanščini, angleščini, poudaril, da so medsebojne razlike lepe, v duhu “božanstvenega pisatelja Tomizze”, in že krenil v umirjeno Imam pjesmu za tebe.
Zabava se je zlagoma razraščala, takisto pa glasbena tovarišija ob igralcu: po kitarskih strunah je udrihal njegov sin Danilo, zapel je istrski rocker Livio Morosin, pisani tovarišiji se je pridružil pianist Jure Ivanušič ...
Šerbedžija je živahno prepeval stihe Miroslava Krleže izBalade Petrice Kerempuha (“Hej, haj, prišel je kraj, nigdar več nebu dišal nam maj!”), v pesem Bez Balaševića spoštljivo vtkal več glasbenih in besedilnih citatov iz klasik Panonskega mornarja, strastno interpretiral ArsenovoTvoje nježne godine, se bivanja v naših krajih spomnil s Polako učim slovenski, z Morosinom istrsko strast izpovedoval v Orihi, orihi, večer tu in tam začinil z duhovito anekdoto ali dovtipom, profesionalno prestal vzklikanje nekega gledalca, ki ni zmogel prikriti navdušenja nad svežim ulovom Ratka Mladića, prizorišče občasno prepustil drugim, v zaodrje pa s sabo povlekel tudi energijo, kakršno premorejo le največji.
Vse dotlej slišano pa je zvenelo zgolj kakor ogrevanje v primerjavi s sklepnim delom: udarno Povratak ratnika, v kateri se v eno spletata drveči ritem in hipnotično ponavljanje refrena “pusti me, da spavam, dugo da spavam, moja draga ...”, je Šerbedžija ob pevski pomoči tovarišije gromko prelil v Bella Ciao, pa spet zaplaval v opojno melanholijo in se v Pjesmi za Bekima z najnovejšega albuma Ponekad dolazim, ponekad odlazim spomnil lani umrlega Bekima Fehmiuja, “največjega filmskega igralca na prostoru bivše Jugoslavije”, zlasti njegove nepozabne vloge v filmu Zbiralci perja (1967).
Poslovil se je z Muzikanti, pesmijo, ki ga je pobratila z Vladom Kreslinom - tako slednjega kakor Fehmiuja je mimogrede malce oponašal -, v dodatku pa je oči solzil in srca lomil zvečno mlado Ne daj se, Ines.
Po dveh urah rajanja sta Morosin in Šerbedžija na oder povabila še očeta Foruma Tomizza Milana Rakovca. Objeli so se in kot posrečena klapa družno zapeli: “Aj puna je Pula, aj puna je Pula ma mladih marinera ...”
Nebo je bilo jasno in sijale so zvezde.
ANDRAŽ GOMBAČ
