Razdeljeni svet so povezali tudi primorski muzeji in galerije
Muzeji, galerije, arheološka najdišča in drugi kulturni prostori so v soboto tudi na Primorskem odprli vrata obiskovalkam in obiskovalcem Poletne muzejske noči, ki je letos potekala pod geslom Muzeji povezujejo razdeljeni svet. Brezplačni ogledi razstav in zbirk, ustvarjalne delavnice, vodstva, koncerti in predavanja so znova dokazali, da kulturne ustanove niso zgolj varuhi dediščine, temveč tudi prostori srečevanja, dialoga in skupnih doživetij.
V Tolminskem muzeju so letos Poletno muzejsko noč posvetili 50. obletnici uničujočega potresa, ki je 6. maja prizadel Posočje.
Foto: Tolminski MuzejPRIMORSKA • V Tolminskem muzeju so letošnjo Poletno muzejsko noč posvetili letu 1976, ko so Posočje zaznamovali siloviti potresi. Seizmologinja Polona Kuhar z Agencije RS za okolje je predstavila novo seizmološko opazovalnico in seizmograf, nameščen v muzeju, obiskovalci pa so lahko spremljali tudi prikaz reševanja ob potresu, pri katerem so sodelovale službe zaščite in reševanja. Program so dopolnjevale delavnice za otroke in odrasle ter projekcija televizijskih poročil iz potresnega leta, večer pa se je sklenil z glasbenimi nastopi.
V Ajdovščini je bil osrednji dogodek odprtje razstave del Silvestra Komela, enega najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja. V Pilonovi galeriji so predstavili obsežen izbor njegovih del, ki razkrivajo umetnikov izrazit občutek za barvo, svetlobo in pokrajino. Razstava obiskovalcem približa ustvarjalca, ki je v svojih podobah vztrajno raziskoval razmerje med človekom, naravo in časom.
Pestro je bilo tudi v Kopru. V Pokrajinskem muzeju so odprli vrata konservatorsko-restavratorske delavnice za keramiko in kamen, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo Sel de la vie oziroma Sol življenja ter se preizkusili v delavnici, posvečeni solinarski dediščini. Pozno zvečer je sledil koncert zasedbe Iter Musici, na katerem sta Ana Birsa Krušec in Marino Kranjac obudila najstarejše evropske glasbene zapise. Program so dopolnjevali še vodstva po zbirkah, predavanje o boginjah železnodobne Istre, brezplačen obisk Koprskega zvonika ter dogajanje v galerijah in drugih kulturnih prizoriščih mesta.
Svoja vrata so odprli tudi v Obalnih galerijah Piran, kjer so obiskovalci lahko spoznavali sodobno umetnost, v Pomorskem muzeju Sergej Mašera pa so pripravili brezplačna vodstva po zbirkah. Poletna muzejska noč je tako tudi letos pokazala, da zanimanje za kulturno dediščino, umetnost in zgodbe preteklosti ne pojenja, temveč se iz leta v leto potrjuje kot eden najbolj priljubljenih kulturnih dogodkov začetka poletja. •