Razmisleki o dediščini

Kultura
, posodobljeno:

Sodelavke Znanstvene raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica so včeraj predstavile novo številko Izvestja in zbornik Škrabčevi dnevi 10.

Publikacijo so predstavile Jasna Fakin Bajec, Klavdija Figelj, Neva 
Makuc in Špela Ledinek Lozej.
Publikacijo so predstavile Jasna Fakin Bajec, Klavdija Figelj, Neva Makuc in Špela Ledinek Lozej. Mitja Marussig

NOVA GORICA > V publikaciji Izvestje 15/2018 so se naslonili na Evropsko leto kulturne dediščine 2018, s čimer so skušali približati pomen in razvejanost kulturne dediščine, predvsem z vidika goriškega prostora. Špela Ledinek Lozej je orisala predlog preučevanja (novo)goriške dediščine, ki je predložen kandidaturi mestne občine za Evropsko prestolnico kulture, Jasna Fakin Bajec je predstavila raziskavo, kako mladi doživljajo dediščino, ali jo res dojemajo kot “sam dolgčas in brez veze”, in poiskala načine, kako jo približati mladim, da bodo v njej našli navdih za svoje nadaljnje delo. Neva Makuc je predstavila možnosti revitalizacije stavb kulturne dediščine s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. V okviru projekta Restaura so med drugim izvedli več delavnic, eno tudi na Goriškem, “o možnosti uporabe tega instrumenta. Z novogoriško občino smo naredili dva informativna dneva na gradu Rihemberk, ki se vedno bolj valorizira.” Marsikje na Goriškem bi lahko uporabili ta instrument, je ocenila: “Treba ga je načrtovati zelo skrbno, lahko pa prinese zelo dobre učinke, pri čemer so obvarovana javna sredstva in so obenem izkoriščena znanja in izkušnje zasebnikov.”

Klavdija Figelj je naredila biografsko skico arhitekta Teodorja Lojka, ki je bil manj “ikoničen” kot Ravnikar, a je pomembno zaznamoval Novo Gorico, nenazadnje je poleg predora Panovec projektiral še stavbe pošte, prvotne zavarovalnice, stavbo Soških elektrarn, stanovanja za železničarje, številne bloke in je avtor dveh “komunalnih” zgradb ob Delpinovi ulici, kjer imata sedež tudi novogoriška postaja ZRC SAZU in novogoriško uredništvo Primorskih novic. Prav arhivska fotografija teh dveh stavb krasi naslovnico publikacije.

Branko Marušič obravnava mesto Slovencev v goriškem italijanskem tisku med letoma 1774 in 1850, Petra Testen Koren življenjsko pot velikega slovenista, patra Stanislava Škrabca, Petra Kolenc dela Ivana Cankarja v knjižnici dr. Henrika Tume, Darinka Zuljan Kumar pa tersko narečje v knjigi Lučice na oknih Brune Balloch. Predstavili so še zbornik Škrabčevi dnevi 10, ki je v tiskani in elektronski obliki izšel ob stoti obletnici patrove smrti.