Razstava Mreže in trnki: Škrlat iz Istre za kralje in papeže

PIRAN > Lepo število obiskovalcev je včeraj napolnilo prostore piranskega Pomorskega muzeja, kjer gostijo razstavo o arheološkem najdišču Sipar, ki je na majhnem polotoku, le streljal od Umaga. Pripravil jo je Mestni muzej iz Umaga, ki od leta 2013 vodi arheološke raziskave tega območja. Poimenovali so jo Mreže in trnki, toda razstava ponuja veliko več kot pripomočke za ribolov iz pozne antike. Prinaša širši vpogled v življenje prebivalcev tega polotoka, vpogled v njihov vsakdan iz tega obdobja. Razstavljeni so ostanki amfor, nakita, svetilke na oljčno olje, pripomočke za ribolov .... Številne arheološke najdbe pričajo, kako zelo so bili prebivalci tega majhnega polotoka odvisni od morja. Izkoriščali so ga za promet in trgovino, a v morju so našli tudi hrano in surovine. Najdbe trkov, keramičnih in svinčenih uteži za ribiške mreže, ki so jih našli v vseh plasteh najdišča, pričajo o tem, da so se prebivalci - ves čas, ko je bil polotok poseljen - ukvarjali z ribolovom. Ribe, školjke in rake so jedli in prodajali, a morje jim je dajalo še eno surovino. Med raziskavami so arheologi na naleteli na prostor, v katerem je bilo nakopičenih na tisoče lupin morskih polžev; vsi so bili prelomljeni na enak način. Izkazalo se je, da so prebivalci nabirali morske polže, voleke, iz katerih so pridobivali surovino za proizvodnjo škrlata, izjemno dragega barvila za tkanine. Škrlat so tako že v antiki pridelovali na severozahodu Istre, v Zambratiji, Svetem Ivanu in Katoru. Škrlatna oziroma purpurna (vijoličasto rdeča) barva je bila skozi zgodovino rezervirana za izključno najvišje družbene sloje; vsi kralji in cesarji so bili odeti v oblačila škrlatnih odtenkov, tudi papeži.

Po številu arheoloških najdb je najdišče Sipar eden od najbogatejših poznantičnih najdišč na hrvaškem Jadranu.

Sonja Ribolica

Sonja Ribolica