Razstava potrjuje, da znanje velja
Likovni krožek Idrija, ki deluje pri tukajšnjem društvu upokojencev, še zdaleč ne združuje samo slednjih. Skupna imenovalca članov sta privrženost risanju in slikanju in nabiranje novih znanj. Ker se učijo že osem let, pravkar odprta razstava v Barbarini galeriji napredka ne skriva.
IDRIJA > Idrija ni le mesto številnih slikarskih galerij, pač pa tudi mnogih privržencev umetnosti. Društvu Cinober, ki slikarske ljubitelje povezuje z različnimi dejavnostmi, se je pred osmimi leti pridružil likovni krožek za sistematično osvajanje likovne teorije. Razstava risb in slik članov krožka, ki je odprta v podzemni galeriji sv. Barbare, potrjuje, da so dobri učenci.
Krožek vseh osem let vodi upokojena učiteljica likovnega pouka Marinka Persoglia in prav toliko časa se v njem mojstri večina “učencev”. Za poln šolski razred jih je. Čeprav je večina res že odložila delo, so med njimi tudi mlajši. “Ker je to edini tovrstni krožek v občini, imajo vanj vstop vsi, ki so željni znanj in so pripravljeni osvajati likovno teorijo. Tu in tam se nam pridruži celo kakšen dijak, ki se pripravlja na sprejemni izpit. Vse moram pohvaliti, čeprav so bili začetki z risbo, ko bi mnogi raje kar slikali, za marsikoga težki. Ker so motivirani, so vztrajali. Razstava jasno kaže njihov napredek in ponosna sem nanje,” jih je pohvalila Persoglieva.
Ker je železni program teorije že za njimi, se na letni razstavi predstavljajo z risbami in slikami najrazličnejših vsebin od tihožitij, preko značilnih domačih vedut in krajin do portretov. Vsaj tako pisane so tehnike - od risb, akvarelov do mozaikov. “Spodbujam jih k likovnemu ohranjanju idrijske, in odkar imamo člane iz Cerknega, tudi tamkajšnje dediščine. Vsi so morali spoznati vse tehnike z osrednjim poudarkom na risbi. Sedaj jim pustim, da izbirajo sami. Tako tudi vidim, katera tehnika komu bolj ustreza oziroma je zanjo bolj nadarjen in jih lažje usmerjam,” pravi Persoglieva.
“Rišemo ali slikamo doma. Na tedenskih srečanjih pa skupaj z mentorico dela vrednotimo in popravljamo napake. Tako napredujemo in osmišljamo svojo privrženost slikanju,“ je povedal upokojeni policist Anton Skalin.
“Skozi vrednotenje utrjujemo teorijo. Čeprav se sliši strogo, se pri tem tudi zabavamo. Skozi vsa ta skupna leta smo postali odlična, prijateljska družba,” so soglasni mentorica in člani krožka, ki želijo, da bi ostali skupaj tudi v prihodnje.
“V osmih letih nisem manjkala niti na enem srečanju in to mi je v veselje in ponos. Rada bi še naprej ostala z njimi, a menim, da se morajo srečati s še kakšnim mentorjem. Tako bi pridobili nova znanja in še bolj napredovali,” pa razmišlja Persoglieva. Kakopak pa še ni rekla rekla zadnje besede. SAŠA DRAGOŠ