Razstava zbirke Kosovelovega doma v Sežani
V torek zvečer so v Kosovelovem domu predstavili raznoliko in dragoceno zbirko umetniških slik in kipov, ki so jih likovni umetniki in njihovi svojci podarili temu osrednjemu kraškemu kulturnemu domu v dvajsetih letih njegovega delovanja.
SEŽANA>“V vseh teh letih se je tako v naših depojih zbralo več kot sto slik in kipov, ki predstavljajo danes našo največjo dragocenost. Današnji dogodek naj bi bil tudi eden izmed osrednjih dogodkov ob letošnjem jubileju, zato sem nemalo razočaran nad skromno udeležbo obiskovalcev,” je uvodoma povedal David Terčon, koordinator programov Kosovelovega doma, ki mu je žal prisluhnilo samo devet obiskovalcev.
Izbrana likovna dela iz stalne zbirke, tokrat je v Veliki in Mali galeriji na ogled 58 slik in en kip, je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. “Zaobsežen je celoten interpretativni lok, klasično poimenovan od realizma do abstrakcije. Mnogo del se, razumljivo, navezuje na lik in vse bolj aktualno duhovno zapuščino Srečka Kosovela. Edini razstavljeni kip, delo Janeza Pirnata, je še nedavno stal pred Kosovelovo rojstno hišo, medtem ko je slikar Janko Kastelic upodobil pesnikov portret kot reminiscenco na njegovo konstruktivistično poezijo,” je poznavalka odstirala rdečo nit med deli.
Najplodnejše leto za likovna dela o Kosovelu je bilo ob stoletnici njegovega rojstva leta 2004, ko se mu je poklonilo kar dvanajst odličnih slikarjev: Paolo Cervi Kervischer, Bruno Chersicla, Bogdan Čobal, Klementina Golija, Gustav Januš, Andrej Jemec, Valentin Oman, Klavdij Palčič, Andrej Jemec, Rudi Skočir, Klavdij Tutta in Franco Vecchiet.
“Nastal je raznolik hommage, v katerem ne živijo le individualni pristopi likovnih ustvarjalcev, pač pa zaživi v njih tudi pesnik, njegovo dramatično zgodovinsko obdobje, njegova življenjska zgodba, njegov genialni opus, delček zgodovine in Kras,” je Stibilj Šajnova postavila stoletni most med dvema umetniškima svetovoma.
Mnogo del je nastalo tudi v okviru likovnih ustvarjanj, ki jih je podprl tudi Kosovelov dom, od delavnic Globine na območju parka Škocjanske jame do mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost. “Svojstven dokument časa in likovnih izraznih potencialov so tudi dela slikarjev Ivana Varla, Erika Lovke in Poldeta Oblaka,” je Stibilj Šajnova opozorila še na nekatere druge avtorje.
Največje zasluge za stalno zbirko ima zagotovo Aleksander Peršolja, ki je bil programski vodja Kosovelovega doma od leta 1991 do leta 2007.
“Šele zanamci se bodo očitno zavedli bogastva teh del, ki so svojstvena odslikava našega časa in prostora,” je bil tudi on neprijetno presenečen nad slabim odzivom občinstva.
Odprtje so glasbeno oplemenitile pevke Učiteljske pevske skupine Mile tice, ki pod vodstvom Alenke Polh deluje pod okriljem osnovne šole Miroslava Vilharja. Razstava bo na ogled do 12. junija.
BOGDAN MACAROL
