Revija je bila evropska še pred EU!
Revijo Primorska poje poleg Zveze pevskih zborov Primorske s skupnimi močmi in veliko srčnosti prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih zborov Trst ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Njihove predstavnike smo ob jubileju povprašali za kratek razmislek o njenem pomenu.
Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji: “Primorska poje je nastala na posvetu Slovenske prosvetne zveze, predhodnice Zveze slovenskih društev, ki je leta 1969 sklicala posvet primorskih in zamejskih zborovodij. “Posvet je bil ključnega pomena, saj je bil podan predlog o organizaciji skupne pevske revije, ki so ga prisotni z navdušenjem sprejeli,” piše na spletni strani pevske revije Primorska poje. V veselje in čast mi je, da je bila organizacija, ki jo trenutno predstavljam, pobudnica take prireditve kot je Primorska poje. Včasih mislimo, da smo o njej povedali že vse, napisali že vse. Da se je na Primorski poje zgodilo že vse, zapelo že vse, slišalo že vse. V resnici pa nas še vedno preseneča. Vsebinsko, geografsko, človeško. Vsako leto so tu nove pesmi, novi kraji, novi ljudje. In to že 50 let.
Visoki jubileji so zgodbe o pogumu, vztrajnosti in plemenitih vrednotah, ki jih vsi pevci Primorske poje nosijo v sebi. Še toliko bolj so te vrednote potrebne v današnji družbeni in politični zmedi in negotovosti, tudi na kulturnem področju, ko je tudi zborovsko gibanje postavljeno pred nove izzive in naloge. Zato, kot je ob 30-letnici Primorske poje napisal Ignacij Ota, ustanovitelj in organizator revije: “Želim ji še mnogo let - po stari ali novi poti.”
Primorska poje so ljudje
Revijo Primorska poje je v petdesetih letih soustvarjalo veliko predanih posameznikov, med njimi gotovo tudi predsedniki zvez soogranizatoric.
> Zveza pevskih zborov Primorske:
Ivo Jelerčič (1970-1972)
Ivan Silič (1972-1977)
Ivo Jelerčič (1977-1979)
Rudolf (Rudi) Šimac (1979-2009); častni predsednik (2009-2016)
Anton Baloh (2009 - )
> Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji:
Robert Hlavaty (1967-1973)
Klavdij Palčič (1973-1980)
Milko Rener (1980-1982)
Marko Kravos (1982-1986)
Ace Mermolja (1986-1999)
Nives Košuta (1999-2005)
Marino Marsič (2005-2011)
Igor Tuta (2011 – 2016)
Živka Persi (2016- )
> Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica:
prof. Mirko Filej (1959-1962)
dr. Kazimir Humar (1962-1982)
prof. Emil Valentinčič (1982-1984)
dr. Damjan Paulin (1984-2004)
Franca Padovan (2004- )
> Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst:
dr. Zorko Harej (1963-2003); častni predsednik (2004-2010)
Marko Tavčar (2004-2017)
Rossana Paliaga (2018- )
Franca Padovan, Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica: “Primorska poje je revija, ki že 50 let združuje vse, ki do petja gojijo posebno ljubezen in ki jim je pri srcu ohranjanje in širjenje slovenske pesmi in kulture. Revija je pripomogla k razširjanju in ohranitvi slovenske pesmi in petdeset let nemoteno povezuje vse Slovence. Revija se iz leta v leto bogati in krepi. Nastopajočih zborov je iz leta v leto več in prihajajo iz različnih krajev Primorske pa tudi s Hrvaške. Zato smatram, da Primorska poje ni samo zborovska revija, temveč je tudi izraz prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki žive v tem našem območju, kar je za današnje čase zelo dobrodošlo. Z zadovoljstvom opažam, da se na pevskem prizorišču pojavljajo novi, mladi ljudje in z njimi tudi mladi zbori.
Zbori, včlanjeni v ZSKP se redno udeležujejo Primorske poje. Reviji, ki jih ZSKP organizira v cerkvi v Štandrežu in v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, sta postali že stalnica in pri publiki zelo priljubljeni. Želja in upanje sta, da nas bo Primorska poje še naprej združevala v enoten kulturni prostor in tako krepila zavest našega naroda. Predvsem pa, da bi Primorska poje živela in rasla še naprej in opravljala svoje kulturno, narodno in družbeno poslanstvo.
“Včasih mislimo, da smo o njej povedali že vse, napisali že vse. Da se je zapelo že vse, vse slišalo. A nas še vedno preseneča.”
Živka Persi
Rossana Paliaga, predsednica Zveze cerkvenih zborov Trst” “Primorska poje je bila evropska pred Evropsko unijo, ko je združevala onkraj meja in kljub političnim oviram, zato se je rodila odprta vsakemu izrazu, ker so bile izmenjave in možnost skupnega petja pomembnejše od vrhunskih umetniških dosežkov. Brezpogojnemu sprejemanju se ni nikoli odpovedala. Okrog nje se je zborovski svet medtem spremenil, z večjim razponom nians v kakovosti in ambicijah. V tem veliko kompleksnejšem mozaiku tudi revija Primorska poje išče svoj prostor in prenovljeno podobo. Potrebne so nove oblike in govorica, ki bo lahko skupna za celotno zborovsko lestvico, da bo tudi publika lahko zahajala na koncerte z večjim zanimanjem in brez predsodkov.
Masovno pevsko gibanje tvega namreč zaničevalni pečat ponavljajoče se zgodovinske tradicije na obrobju glavnega zborovskega dogajanja. Obrekovalci pa bi se morali najprej poglobiti v večplastno vlogo zborovskega petja in razumeti, da obstajajo različni, enakega spoštovanja vredni pristopi k zborovski dejavnosti: zborovski pevec je, s ponosom, tisti, ki s skromnimi vokalnimi sredstvi išče v lepoti glasbe in v druženju s sopevci svetlo plat življenja, kot tudi izobraženi pevec z vrhunskimi sposobnostmi in visokimi ambicijami, ki stremi po najzahtevnejših skladbah in najvidnejših uspehih. Kdor razume samo eno obliko zborovskega udejstvovanja, ne razume zborovskega najglobljega kreda.”
“Ni le zborovska revija, temveč je tudi izraz prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki žive v tem našem območju.”
Franca Padovan
Mag. Marko Repnik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti: “Ponosni smo, da se v Sloveniji ogromno ljudi ukvarja z ljubiteljsko kulturo in da kot dejavnost prednjačijo pevsko-vokalni sestavi. Tudi to je posledica vzorno organiziranih prireditev na področju zborovskega petja, med katere že 50 let sodi tudi Primorska poje. Organizacija, zanos, srce in udeležba jo uvrščajo med največja zborovska gibanja pri nas in zato ima pomemben vpliv pri ohranjanju glasbene in kulturne dediščine.
Glasba od vseh pojmov verjetno najbolj je kompleksen, ker do zdaj še ni bilo junaka, brata ali svaka, da bi v enem - četudi zelo dolgem stavku - razložil kaj glasba je, kako se na enostaven način ji streže, kot se recimo čevelj zaveže. Ga ni! Čeprav poskušali so vsi; misleci, slavisti, filozofi, politiki, profesorji in grofi, nikoli ni prišlo do tega, da bi se prebili v jedro vsega, čemur pravimo glasba. Glasba je lahko vse, lahko pa je tudi nič, lahko je uren maček ali bežeči ptič, lahko je sonce in svoboda, lahko je žalost in grenkoba. Odločitev je milijon. In kot v trgovini s porcelanom slon, glasba lahko je nerodna, lahko prizadene in poniža, a veliko lepša je, kadar zbliža.” Kultura ljudi povezuje, predvsem tam, kjer je bila deljena zaradi politike. Iz srca čestitam in se zahvaljujem vsem, ki ste skozi leta soustvarjali vašo in našo Primorsko poje.”
“In kot v trgovini s porcelanom slon, glasba lahko je nerodna, lahko prizadene in poniža, a veliko lepša je, kadar zbliža.”
Marko Repnik
“Zborovska revija Primorska poje je bila evropska pred Evropsko unijo, ko je združevala onkraj meja in kljub političnim oviram.”
Rossana Paliaga
