Revija z razgledom za prav vse
Najstarejša primorska revija, domoznanski Idrijski razgledi, je lani praznovala 60-letnico izhajanja. Pravzaprav sploh ni praznovala, saj odlično revijo pod okriljem Mestnega muzeja Idrija že ves čas ustvarjajo prostovoljci - strokovnjaki, ki raje delajo kot praznujejo. Ob izteku jubilejnega leta so med bralce poslali zanimivo poučno branje na 160 straneh.
IDRIJA > Komaj smo vstopili v pisarno odgovornega urednika Idrijskih razgledovJožeta Janeža, je zazvonil telefon in steklo je dogovarjanje o uredniškem sestanku za novo številko revije. Dober teden dni potem, ko so med bralce poslali 160 strani zanimivega domoznanskega branja z idrijsko-cerkljanskih ter širših zgodovinskih in sodobnih poljan. Kakopak je Janež geolog, ki uspešno vodi svoje podjetje in kulturni delavec le po duši. Je prvi med dvanajstimi prostovoljci v uredniškem odboru in več deset pisci.
Od Lomonosova do svetovnega kongresa čipk
V pravkar izdani številki, ki je zaokrožila 60. leto izhajanja revije, sodeluje 40 avtorjev, strokovnjakov z raznovrstnih področij. Vsako leto izdajo dve številki revije, pravzaprav že kar knjige.
Z odmevom Idrije v ruski znanstveni literaturi 18. stoletja in Idrijo v razpravi Lomonosova poglobljeno seznanja profesor NTF v Ljubljani dr. Mihael Brenčič. Sloviti ruski polihistor Mihail Vasiljevič Lomonosov zato krasi tudi naslovnico revije, skupaj s klekljano krizantemo, ki jo je za italijansko kraljico oblikoval arhitekt Maks Fabiani, leta 1922 pa so jo sklekljali v idrijski čipkarski šoli, kar opisuje etnologinja Mojca Ferle.
Branje s celovito analizo obratovanja jame rudnika živega srebra od vojne pa do usihanja proizvodnje uvaja dr. Uroš Bajželj. Profesor oklahomske univerze dr. Stanislav Južnič, ki med drugim preučuje idrijsko-cerkljanski bazen učenjakov za nekdanjo deželo Kranjsko, se je posvetil tukajšnjim jezuitom in njihovim dedičem ter opisom dodal rodovnike. Domači publicist dr. Robert Jereb je iz pozabe obudil idrijskega pesnika Frančka Svetličiča ob 200. obletnici njegovega rojstva. Mlada publicistka mag. Tea Hvala zanimivo predstavlja ženske, ki so skozi zgodovino pustile pečat na Cerkljanskem.
Zvrsti se še 34 avtorjev, vse do zaključnega prispevka o prihajajočem svetovnem čipkarskem kongresu, vsi z branjem, ki ga je težko odložiti. In tako že vseh 60 let, ne da bi kdorkoli za poljudno zapisana strokovna preučevanja in predstavitve vsemogočih zanimivosti dobil cent v zahvalo.
“Nikoli še noben avtor ni vprašal za honorar. Razgledi so revija s tradicijo in prostovoljstvo je njen stalni sopotnik. Zelo širok krog pišočih to ve, revijo spoštuje in je v njej pripravljen objavljati. Nikoli nam ne primanjkuje gradiva. Nasprotno. Ker ga imamo pogosto preveč, reviji tu in tam širimo obseg,” pojasnjuje Janež.
Ne le vsebinsko, tudi tehnično brezhibno delo
Vsa čast avtorjem, a urednikovanje zahteva še več časa. Janež, uspešen podjetnik, geolog, si za razglede in Razglede rad vzame čas. “Urednikovanje in zbiranje gradiva je zahtevno in odgovorno delo. Brez velike pomoči sodelavcev Mestnega muzeja bi bilo še neprimerno teže. A delam z veseljem in vem, da delo vlagam v visoko kakovosten izdelek. Potrudim se in pomagajo mi podobno zagnani sodelavci,” je vesel.
Sodelavci sicer pravijo, da marsikatero delo, ki bi ga lahko preložil nanje, raje opravi sam, vsi skupaj pa pošiljajo med bralce ne le vsebinsko, ampak tudi strokovno in tehnično brezhibno revijo.
Tiskanje omogočata občini Idrija in Cerkno. “Sprejeli smo natančna navodila za pisanje prispevkov, tako da ni težav s strukturo člankov, podnapisi fotografij, opombami, navajanjem virov in literature ter s podatki o avtorjih. To razumemo kot osnovo dobre revije, ki je z barvnim tiskom na kakovosti pravkar še pridobila,” pravi član uredniškega odbora Anton Zelenc.
Med bralci žal premalo cenjena
Železni del revije sta likovna in literarna priloga. Tokrat se v njej predstavljata cerkljanska fotografinja Anita Vidic Grah in mladi pesniki, nekdanji gimnazijci, ki so pesmi napisali ob stoletnici rojstva vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca (v reviji ga predstavlja rojakinja Irena Hvala) in jih skupaj s Šinkovčevimi po izboru profesorice idrijske gimnazije Romane Kokošar natisnili v zbirki.
Revija nagovarja mlado in staro in se razgleduje široko, bralci pa ji kopnijo. “Iz tisoč natisnjenih izvodov smo zdrknili na 500. Smo na neskončnem trgu medijev. Naša baza - prebivalstvo Idrije in Cerknega - pa se krči. Postaja premajhna za marsikakšno dejavnost, kaj šele za specializirano domoznansko revijo. Skušamo pridobiti mlade. Med pisci pogrešamo domačo tehnično inteligenco, na kateri danes sicer Idrija sloni. Čeprav uspeha še ni, se za revijo ne gre bati. Dokler bodo vztrajali pisci in bo vztrajal muzej, bodo tudi Idrijski razgledi,” je prepričan Janež.
Vztraja, sedaj že osmo leto, tudi odgovorni urednik. “Za mano pa bo iz široke avtorske baze na to mesto zanesljivo prišel kdo, ki bo voz tradicije zapeljal naprej, morda tudi drugače,” še pravi Janež.
SAŠA DRAGOŠ
