V Parku vojaške zgodovine na ogled razstava ob 70-letnici madžarske narodne vstaje

PIVKA • V Parku vojaške zgodovine je zaživela zgodovinska razstava na zunanjih kubusih, ki prinaša celovit pregled madžarske narodne vstaje. Pri njeni pripravi so moči združili Komite nacionalnega spomina Madžarske, Park vojaške zgodovine, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center v Ljubljani in Veleposlaništvo Madžarske.

Tudi o beguncih v nekdanji Jugoslaviji

Dvotedenski upor ob koncu oktobra in v začetku novembra 1956 predstavlja ključno poglavje madžarske zgodovine in pomemben mejnik hladne vojne. Pomenil je neustrašen boj proti komunističnemu terorju ter vstajo za neodvisnost in osvoboditev izpod sovjetske okupacije. Na evropski celini, ki jo je takrat razdvajala železna zavesa, je ta revolucija postala simbol neustavljivega hrepenenja po svobodi.

Zunanja postavitev obiskovalce vodi od surovih življenjskih razmer pod komunistično oblastjo do izbruha krvavih spopadov na ulicah madžarskih mest, brutalnega zatrtja upora ter sovjetskih povračilnih ukrepov. Posebni poglavji sta namenjeni tudi vlogi Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega vodstva ter vprašanju madžarskih beguncev v Jugoslaviji.

Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je poudaril, da se zgodba ni končala jeseni 1956, saj je želja po svobodi tlela vse do konca 80. let, ko so se z osamosvojitvijo Madžarske cilji upornikov končno uresničili. Izpostavil je paralele s slovenskim osamosvajanjem in izrazil ponos, da razstava stoji na mestu z močnim simbolnim pomenom.

Prelomna izkušnja

Razstavo sta z rezanjem traku odprla Alojz Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade RS, in dr. Géza Jeszenszky, nekdanji madžarski zunanji minister in živa priča dogodkov, ki je kot petnajstletnik sodeloval na protestih. Peterle je poudaril, da je madžarska revolucija navdihovala tudi demokratične sile v Sloveniji.

Jeszenszky pa je povedal, da je bilo “leto 1956 zame prelomna življenjska izkušnja. Od 23. oktobra dalje sem se udeležil številnih protestov. Zato mi je bilo kasneje onemogočeno nadaljnje izobraževanje”. Izpostavil je, da je ta prelom vodil do svobodnih volitev in neodvisnosti: “Madžarska je podpirala njun diplomatski boj za mednarodno priznanje in tako smo pridobili dva zelo dobra prijatelja.”