Režiser zmagovalnega filma na Liffu:“Ne morem sprejeti sistema, ki so ga počasi zgradili okoli nas”
Režiser zmagovalnega filma letošnjega Liffa Bálint Szimler ostaja kljub težavam zvest svojemu poslanstvu. Njegov film Črna pika ni le osebna umetniška izjava, temveč tudi opomin, kako pomembno je, da umetnost ostaja kritična in da družba ne pozabi na moč izražanja. V ozračju, kjer se svoboda umetniškega ustvarjanja duši, njegovo delo prinaša žarek upanja in vztrajnosti.
“Pred 14 leti sem posnel kratki film Itt vagyok (Tukaj sem), ki se je uvrstil na festival v Cannesu in bil nominiran za evropsko filmsko nagrado. To je bil velik uspeh, vendar sem po njem ljudi, pa tudi sebe, dolgo pustil čakati, preden sem se lotil igranega filma. Snemal sem reklame in glasbene projekte, vendar sem čutil, da prihaja čas za celovečerec.
Črna pika je zame predvsem osebni projekt. Je rezultat jeze in razočaranja nad dogodki, ki so se zgodili na moji akademiji in širše v madžarski družbi. Sem idealist in menim, da je moja dolžnost opozarjati na razlike med tem, kako bi moralo biti, in tem, kar se dejansko dogaja.”
Je vaš film neposredno političen?Balint Szimler
režiser
“Vzdušje na Madžarskem je zelo dušeče. Politika je vpletena v vsakdanje življenje in v ustvarjanje.”
“Film ni neposredno političen, ampak prikazuje razpoloženje, ki vlada v naši družbi. Skušal sem raziskati, zakaj ljudje ostajajo pasivni ob nepravičnostih. Ugotovil sem, da že šolski sistem pri otrocih spodbuja tišino, prilagajanje in brezpogojno spoštovanje avtoritet. To vodi v trpno odraslost, kjer nismo sposobni izraziti svojega mnenja, kaj šele ukrepati.”
Kako je situacija na Madžarskem vplivala na vaše delo?“Vzdušje na Madžarskem je zelo dušeče. Politika je vpletena v vsakdanje življenje in v ustvarjanje. Akademijo za gledališče in film, kjer sem študiral režijo, je prevzela vladajoča stranka. Prevzem je bil izpeljan tako, da je vodenje fakultete – in drugih državnih šol – preoblikovala v sklade, razpostavila vanje svoje pripadnike in od takrat z njimi zajema in deli denarni tok, ki prihaja iz Evropske zveze.”
Kaj je bilo s študenti, ki so akademijo zapustili?“Evropske filmske akademije so bile solidarne s situacijo in so študentom omogočile, da so zaključili izobraževanje pri njih, saj je bil star duh naše akademije uničen. Podobno je tudi s financiranjem filmov – država podpira zgolj narodnostno-propagandne projekte, umetniški filmi pa so potisnjeni na rob.”
Kako ste financirali svoj film brez državne podpore?“Nisem želel zaprositi za sredstva, ker ne želim legitimirati sistema, ki ga ne priznavam. Ustanovil sem produkcijsko podjetje BODDAH, ki organizira mednarodne stand-up dogodke. Z zaslužkom iz teh nastopov smo financirali film. Poleg tega je pri projektu sodelovalo kar 19 producentov, ki so prispevali svoj delež, filmska ekipa pa je delala skoraj brezplačno.”
Kaj želite sporočiti gledalcem?Film je zrcalo, ki pokaže posledice pasivnosti. Upam, da bo frustracija, ki jo občutijo ob gledanju, vzpodbudila ukrepanje. Če se gledalci zavedo, kako neprijetno je opazovati trpnost, morda sami ne bodo želeli biti takšni.”