Rimbaud ne bo legel k Verlainu
Francoski predsednik Emmanuel Macron ni podprl pobude, da bi posmrtne ostanke Arthurja Rimbauda s pokopališča v pesnikovem rojstnem mestu Charleville-Mézières preselili v pariški Panteon. Dejal je, da s tem spoštuje odločitev Rimbaudovih potomcev.
PARIZ > Arthur Rimbaud (1854-1891) se je poglabljal v podzavest in prodiral proti “absolutnemu”, svoje verze je polnil s sanjskimi prizori, halucinacijami, vizijami in simboli ter s poezijo, ki jo je nehal pisati že pri 19 letih, močno vplival na naslednje rodove. Ob zamislil, da bi njegove posmrtne ostanke prenesli v pariški Panteon, so lani sprožili posebno pobudo, ki so jo podprle številne znane osebnosti in tudi ministrica za kulturo Roselyne Bachelot.
V Panteonu so pokopane številne pomembne osebnosti iz francoske zgodovine, od politikov in znanstvenikov do kulturnikov, med njimi François-Marie Arouet - Voltaire, Jean-Jacques Rousseau, Victor Hugo, Émile Zola, Alexandre Dumas oče, Marie Curie in drugi. Tam so želeli združiti še Rimbauda in njegovega ljubimca, prav tako izjemno pomembnega francoskega pesnika Paula Verlaina (1844-1896), ki je pokopan v pariški četrti Batignolles. Tako naj bi se jima poklonili kot umetnikoma, pa tudi kot simbolu istospolne ljubezni v njunem času.
A takoj so se oglasili nasprotniki pobude, med katerimi je bila tudi daljna Rimbaudova sorodnica Jacqueline Teissier-Rimbaud, ki je za francoske medije opomnila: “Rimbaud svojega življenja ni začel in sklenil ob Verlainu, delila sta zgolj nekaj mladostniških let.”
Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je predsednik Emmanuel Macron na Rimbaudove potomce naslovil pismo, v katerem je zapisal, da bo spoštoval njihovo željo - pesnikovi posmrtni ostanki naj ostanejo v njegovem rojstnem kraju, francoskem mestecu Charleville-Mezieres.
O tem, ali lahko zgodovinsko pomembno osebnost prestavijo v Panteon, lahko odloča le predsednik. Macron je to možnost izkoristil leta 2018 in dal tja pokopati nekdanjo ministrico Simone Veil.