Risba je črta iz srca
Čeprav je bil Božidar Ted Kramolc (1922) po besedah dr. Irene Mislej, direktorice Pilonove galerije “ljubljanska srajca”, ki od leta 1948 dalje živi v Kanadi, so v galeriji presodili, da pripada tudi našemu prostoru. Zaradi mame Tolminke in internacije v bližnjem Gonarsu.
GORICA, AJDOVŠČINA> V galeriji Ars v Gorici so minuli teden odprli razstavo, na kateri se kanadski SlovenecBožidar Ted Kramolc predstavlja s ciklom risb iz bližnjega koncentracijskega taborišča v Gonarsu, ki je nastajal pred prisilnim bivanjem in po njem v tamkajšnjem taborišču. “Risbe gredo od hitrih zapisov, ki kažejo na vsakodnevno življenje za žico - največkrat s svinčnikom ali kredo - do povsem zgrajenih in dokončanih podob s tušem, ki so v nekaterih primerih nastale neposredno po prihodu domov. Pretresljive in formalno dovršene so podobe človeških figur, pritrjenih na kole kot zastrašujoče svarilo za ostale internirance, zvita telesa nas spominjajo na legendarne podobe Goye kot vrhunski likovni protest proti trpinčenju,” je zapisala kustosinja dr. Irene Mislej in dodala, da cikel nekoliko širše zajema tudi nekaj podob iz okupirane Ljubljane in se zaključi s simbolno podobo Sizifa, ki kot prispodoba človeka nosi hudo breme in je obsojen na večno ponavljanje napak.
Na treh prizoriščih
Na drugem prizorišču, v ajdovski Pilonovi galeriji, se mojster črte predstavlja z risarskim opusom, ki se razteza od skic in bežnih zapisov, do zaokroženih samostojnih del in obsega tudi motivno bogat svet avtoportreta in portreta, vedute in krajine, že omenjenih podob iz taborišča, motivov begunstva in delavstva, zapisov iz kavarniškega okolja pa tudi simbolistično niansiranih podob, posebno vlogo v njegovem ustvarjanju pa ima tudi ženska figura. Mojstrova risba je črta, ki gre iz srca, je dejala Mislejeva, zato so to zapisi intimnih vzgibov. Slikarja je s svojim prihodom počastil tudi minister za Slovence po svetu dr. Boštjan Žekš.
Tretji, slikarski del Kramolčevega ustvarjanja je na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Vse tri razstave spremlja katalog z besedili Irene Mislej in Marka Košana, umetnikovo biografijo pa je zapisala Tanja Cigoj.
Božidar Ted Kramolc (1922) se je rodil v Podgorici nad Šentvidom pri Ljubljani. Že kot dvajsetletnega študenta Plečnikove arhitekture so ga dvakrat, leta 1942 in 1943, odvedli v koncentracijsko taborišče Gonars. Pred koncem vojne leta 1945 je odšel z bratom na Koroško, v Kanado pa je prispel leta l948.
Še v Ljubljani je likovno znanje pridobival pri Božidarju Jakcu in Mateju Sternenu, obiskoval je tudi znano Goršetovo šolo risanja. Kasneje je študiral in diplomiral na Ontario College of Art in aktivno razstavljal ter deloval tudi kot oblikovalec notranje opreme.
Umetnost izseljencev
Ideja preučevati ustvarjalnost Slovencev po svetu (ne glede na čas in vzrok izselitve) se je rodila v kabinetu prof. dr. Naceta Šumija na umetnostnozgodovinski katedri ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 1981 se je uresničila v raziskovalni projekt, katerega likovni del je prevzela Irene Mislej, ki si od tedaj prizadeva slovenski javnosti predstaviti umetnost izseljencev in to izključno tistih, ki so zapustili Evropo. In pri tem je bila precej uspešna. Že leta 1990 je nastala skupinska razstava v Novem mestu, na kateri so predstavili najvidnejše avtorje: Bogdana Groma, Gregorja Peruška in Franceta Goršeta iz ZDA, Stanislava Rapotca iz Avstralije, Božidarja Teda Kramolca iz Kanade, Baro Remec iz Argentine ter arhitekta Ivana Jagerja in Viktorja Sulčiča, nekateri izmed njih so bili kasneje predstavljeni tudi s samostojnimi razstavami. Božidar Ted Kramolc se je denimo slovenski javnosti predstavil leta 1991 v galeriji Slovenijales v Ljubljani, pred desetimi leti (2001) pa v Pilonovi in nekaterih drugih slovenskih galerijah.
KLAVDIJA FIGELJ
