Risba, oseben stik z arhitekturo

AJDOVŠČINA>Jernej Kraigher (1941) je diplomant ljubljanske Fakultete za arhitekturo, kjer je obiskoval seminar Edvarda Ravnikarja. Že med študijem se je povezal s kolegi iz seminarja, s katerimi je ustanovil skupino Atelje 66, ki se je še pred diplomo udeleževala številnih natečajev v tedanji ožji in širši domovini. Leta 1987 se je preselil v Novo Gorico, kjer je služboval na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica, tudi kot načelnik tega oddelka. Leta 2000 je v Novi Gorici odprl svoj lastni biro Arhitravi.

Kraigher že od študijskih let neguje arhitekturno risbo, s katero polni skicirke na potovanjih še danes. “Prostoročna risba predstavlja tudi v času računalniškega projektiranja osnovo arhitekturnega načrtovanja, saj omogoča arhitektu oseben stik z arhitekturo (vsaj) v začetni fazi njenega nastajanja,” je v spremljajoči katalog zapisala umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca.

Pričujoča razstava v Pilonovi galeriji je sestavljena iz več sklopov. Prvi predstavljajo risbe in skice, ki so bile osnova za Kraigherjeve arhitekturne in urbanistične projekte, v drugi sklop sodijo dela, ki presegajo primarni namen arhitekturne risbe in preraščajo v samostojne umetniške stvaritve. Avtor beleži s hitrimi, krokijskimi skicami svoje trenutno razpoloženje na potovanjih in raziskuje že obstoječo arhitekturo: strukturo oblik in prostora, stavbne proporce ter povezanost arhitekture in naravnega okolja.

Posebno poglavje v Kraigherjevem risarskem opusu predstavljajo pasteli, na katerih so motivi poenostavljeni v preproste geometrijske oblike, ki razkrivajo avtorjev primarno arhitekturni risarski pristop oziroma “konstrukcijsko” zasnovo risbe.

“Skupni imenovalec vseh njegovih del je hitra in spontana, vendar zelo natančna risarska poteza, v kateri so zgoščene tako vidne forme kot tudi avtorjeva osebna spoznanja o logiki prostora, svetlobi, naravi in kulturi” so zapisali v Pilonovi galeriji.

Kljub temu, da gre za njegovo prvo samostojno razstavo, pa njegove risbe slovenski javnosti niso povsem neznane, saj je svoja dela že večkrat predstavil na razstavah s skupino Arhitekt v risbi. Skupina je od leta 1973, ko so razstavljali v Goriškem muzeju, pripravila skupaj štiri razstave, zadnjo, na kateri so sodelovali Lojze Drašler, Marko Mušič, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc, leta 2005 (na ogled je bila v ljubljanski Galeriji Ars, Galeriji Krka v Novem mestu in v prostorih Društva hrvaško-slovenskega prijateljstva v Zagrebu).

Kot je v katalog zapisala Nataša Kovšca, je skupina sledila tradiciji slovenske arhitekturne risbe, ki jo je v ljubljanski arhitekturni šoli utemeljil Plečnik in po drugi svetovni vojni nadaljevali Edvard Ravnikar, Boris Kobe in Marjan Mušič.

Razstava je na ogled do 28. oktobra.

KLAVDIJA FIGELJ

Pastel Jerneja Kraigherja