Rockerjev s Šentviške planote ne prežene niti vročinski val
Če obstaja kraj, kjer tudi skoraj neznosna poletna vročina ne more premagati dobre volje, potem je to Gora Rocka. Festival, ki že več kot dve desetletji združuje glasbo, prostovoljstvo in dobrodelnost, je tudi letos dokazal, da ga ne ustvarjajo le nastopajoči na odru, temveč predvsem ljudje pred njim. Tisti, ki se iz leta v leto vračajo na travnik nad Baško grapo, in tisti, ki ga letos odkrivajo prvič.
PRAPETNO BRDO > Že zgodaj dopoldne je bilo jasno, da bo petek eden tistih festivalskih dni, ko življenje utripa v vsakem kotičku prizorišča. Sonce ni prizanašalo, a obiskovalci so hitro našli svoje načine za osvežitev. Največ jih je zavetje pred vročino poiskalo v ledenem objemu Idrijce, drugi so se pomerili v turnirjih odbojke in nogometa na mivki, metali čuolo ali pa se z nasmehom spustili po znamenitem festivalskem slip'n'slide toboganu.
Gora Rocka 2026
Foto: Gora Rocka
Gora Rocka 2026
Foto: Gora Rocka“Na Goro Rocka sem prišel prvič. Prijatelji so mi leta govorili, da moram enkrat sem, pa sem si vedno našel kak izgovor. Zdaj mi je žal samo to, da nisem prišel že prej. Vzdušje je neverjetno, vsi so sproščeni in nikogar ne moti niti ta vročina,” je povedal Luka iz Ljubljane.
“Drugič sem tukaj in mislim, da je to postal moj poletni ritual. Čez dan reka, zvečer koncerti. Ne potrebuješ veliko več. Všeč mi je tudi, da ni vse samo glasba, ampak se ves čas nekaj dogaja,” je povedala Maja iz Celja.
“Mislim, da sem tukaj že sedmič ali osmič. Iskreno? Gora Rocka ni več samo festival, ampak srečanje ljudi. Vsako leto srečaš iste obraze, spoznaš nove prijatelje in za nekaj dni pozabiš na vse drugo. Če je vroče? Saj imamo reko,” se je nasmejal Andrej iz Idrije.
Gora Rocka 2026
Foto: Gora Rocka
Gora Rocka 2026
Foto: Gora RockaNa Gori Rocka pa poskrbijo tudi za to, da rockerji dobro izgledajo. Že nekaj let je del festivalske ponudbe tudi ljubljanski Platz Barbershop, kjer si lahko obiskovalci privoščijo novo pričesko ali urejeno brado, preden se znova podajo pred oder.
A čeprav je dnevno dogajanje pestro, je jasno, kaj je srce festivala. Glasba.
Gora Rocka 2026
Foto: Gora Rocka
Gora Rocka 2026
Foto: Gora RockaČetrtek: od istrske energije do vrhunskega povratka skupine Tabu
Festivalsko dogajanje so v četrtek odprli istrski ljubljenci Paul Grem. Mitja in Marko Stropnik, Dušan Sagadin - Duco, Patrik Grbac in novopečeni “šankrocker” Andrej Rot so z značilno sproščenostjo hitro ogreli občinstvo in postavili temelje večeru.
Sledili so domači blues rockerji The Jammocrats, med katerimi velja omeniti tudi dolgoletnega prostovoljca Gore Rocka Uroša Mraka. Skupina je s svojo kombinacijo bluesa, rocka in soula poskrbela za prijetno nadaljevanje večera.
Oder so nato zasedli veterani Bohem, ki se jim je na odru pridružila pevka Zala Smolnikar. Njihov nastop je bil predvsem poklon dolgoletnim oboževalcem, ki skupino spremljajo že vse od začetkov leta 2003 in so z veseljem zapeli uspešnice, ki so zaznamovale domačo rockovsko sceno.
Gora Rocka 2026
Foto: Gora Rocka
Gora Rocka 2026
Foto: Gora RockaKo so na oder stopili Zmelkoow, je bilo jasno, da bo sledila ena tistih koncertnih predstav, kjer se cinični humor, inteligentna družbena satira in popolna sproščenost zlijejo v nekaj, kar zna ustvariti le ta primorska zasedba. Poleg večnih koncertnih favoritov, kot so Mrtev konj, Gravitacija in Ko po, so predstavili tudi nekaj skladb z novega albuma Plus, med njimi Rogljiček in Realni svet, občinstvo pa je, kot vedno, navdušeno sprejelo tudi neuničljivo priredbo Tek je 12 sati.
Vrhunec četrtkovega večera pa je brez dvoma pripadel skupini Tabu.
Gora Rocka 2026
Foto: Nina Pohleven
Gora Rocka 2026
Foto: Nina PohlevenZasedba se je na Goro Rocka vrnila s svojo “četrto dobro vilo” Katarino Samobor, ki je dokazala, da je skupina z njo dobila izjemno karizmatično in vokalno suvereno frontmanko. Novi skladbi Vsak dan in nekoliko bolj provokativni Hooker sta se povsem enakovredno postavili ob bok največjim uspešnicam skupine, koncert pa je deloval izredno uigrano, energično in samozavestno. Katarina Samobor je bila preprosto izvrstna.
Petek: vročina, mladi bendi in večer nostalgije
Petek se je začel skoraj tropsko. Temperature so se hitro povzpele krepko nad trideset stopinj, zato je bila reka najbolj priljubljena festivalska destinacija vse do večera. Ko je sonce začelo izgubljati moč, pa je pozornost znova prevzel oder.
Dogajanje so odprli Cherry Flavoured iz Savinjske doline, ena zanimivejših mladih kitarskih zasedb, ki s producentom Dejanom Radičevićem razvija svoj prepoznaven zvok in počasi stopa proti izidu prvega dolgometražnega albuma. Njihov nastop je pokazal veliko energije in samozavesti.
Sledili so Guilty of Joy, ki ostajajo zvesti sodobnemu alternativnemu rocku, nato pa še Zgrešeni primeri.
Ob deseti uri zvečer je sledila ena najbolj pričakovanih glasbenih poslastic festivala. Projekt Izštekani Smrdel Brothers Collective v razširjeni zasedbi je na enem odru združil Petra in Žigo Smrdela, Matevža Počiča, Aljošo Kavčiča, Denisa Beganovića, Denisa Horvata, Lovra Ravbarja in Andreja Štreklja, pridružili pa so se jim še Boris Kokalj (Kokosy), Urban Koritnik (Jet Black Diamonds), Vlado Kreslin, Leyre, Leopold I. in Drill. Celoten koncert je povezoval Jure Longyka.
Glasbeniki so pripravili brezhibno odigran koncert z vrsto zanimivih sodelovanj in izvrstnih izvedb. Dramaturgija večera pa je ubrala nekoliko bolj umirjen tok, kot bi ga marsikdo pričakoval za festivalski večerni termin, zato je koncert mestoma bolj vabil k poslušanju kot k evforičnemu skakanju pod odrom. To nikakor ni zmanjšalo kakovosti izvedbe, je pa ustvarilo nekoliko drugačno koncertno izkušnjo od klasičnega festivalskega vrhunca.
Za sklep petkovega programa so poskrbeli Zablujena Generacija. Kralji nostalgije za generacijo, ki je odraščala v poznih devetdesetih in začetku novega tisočletja, so znova dokazali, zakaj ostajajo ena najbolj priljubljenih domačih punk-rock skupin. Na Goro Rocka jih veže tudi poseben spomin - prav tukaj so po smrti kitarista Matjaža Aliča - Ramona odigrali svoj prvi koncert brez njega. Zato njihov nastop na tem odru nosi dodatno čustveno težo, ki jo občinstvo vsakič znova začuti. Tokrat ni bilo nič drugače.
Gora Rocka 2026
Foto:Nina PohlevenFestival, zaradi katerega se vračaš v “vukojebino”
Zaradi vročine in številnih drugih obveznosti smo se letos uspeli udeležiti prvih dveh festivalskih dni, zato nam je sobotni program ostal le v pripovedih obiskovalcev. Zadnji večer so na odru nastopili Dunja Vrhovnik, Mint, Hamer, Siddharta, Elvis Jackson in Happy Ol' McWeasel.
Toda že prva polovica festivala je znova pokazala, zakaj Gora Rocka ostaja eden najbolj priljubljenih slovenskih rockovskih festivalov. Ne zaradi velikosti. Ne zaradi spektakla. Ampak zaradi občutka.
Občutka, da si za nekaj dni del skupnosti, kjer se neznanci pozdravljajo kot stari prijatelji, kjer prostovoljci z nasmehom skrbijo, da vse teče brezhibno, kjer vročino premagata reka in hladno pivo, večeri pa pripadajo glasbi. In prav zaradi tega se na Goro Rocka ljudje vračajo. Znova in znova. •