Rožančeva nagrada Iztoku Geistru za Esej o otoku
Iztok Geister je s knjigo Esej o otoku, ki je izšla pri založbi UMco, letošnji dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo. Nagrajenca so razglasili včeraj v Cankarjevem domu na prireditvi, kjer so se v pogovoru predstavili tudi ostali nominiranci. Podelitev nagrade bo jutri na Trubarjevi domačiji v Rašici.
Iztok Geister
Foto: Nika KorsičLJUBLJANA > Kot je žirija zapisala v utemeljitvi, je Esej o otoku priznanega slovenskega naravoslovca in esejista Iztoka Geistra izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra. Avtor, doma iz Svetega Antona, z izjemnim znanjem in izbranim pesniškim jezikom raziskuje otoke ne le kot geografske pojave, temveč kot globoke psihogeografske in intimne prostore človeške duše.
"Ekološko angažirana in slogovna dognana mojstrovina"
Knjiga po mnenju žirije ponuja edinstven preplet naravoslovnih spoznanj - od različnih načinov nastanka morskih in sladkovodnih otokov do sodobnih ekoloških opozoril o uničujočem vplivu človeškega napuha in potrošništva s kopičenjem plastičnih odpadkov na krhke otoške ekosisteme.
Geister se v svojem zapisu posveča vprašanjem poselitve, pri čemer zgodovinsko osvajanje in trgovsko okupacijo sooča z naravnimi zakoni živalskega in rastlinskega poseljevanja. Skozi oči spoznanj velikih raziskovalcev, kot so Darwin, Magellan in Urdaneta, ter refleksij o literarni samotnosti nam razkriva dvojnost otoške eksistence - nenehno nihanje med varnostjo osamitve in eksistenčno tesnobo prostorske omejenosti. Gre za ekološko angažirano in slogovno dognano mojstrovino, ki si zasluži vso pozornost, je žirija še zapisala v utemeljitvi.
Geister, ki je leta 2001 že prejel Rožančevo nagrado za knjigo Levitve, je v pogovoru povedal, da je njegovo zanimanje za otoke, ki so na Slovenskem večina na jezerih, še več jih je na rekah, že več kot pet desetletij povezano s pticami. Ti otoki imajo zanj posebno draž, saj lahko nastanejo ali izginejo tudi v nekaj urah, a večinoma obstajajo dalj časa, vsaj eno sezono ali nekaj let, dokler se ne zarastejo ali jih ne odnese reka. Obudil je spomin na trenutke, ko je bredel na takšne otoke preko Save ali drugih rek, kjer se je srečeval z zelo zanimivimi pticami.
O literarni zvrsti eseja pa je po razglasitvi nagrade povedal, da mu je ljuba, ker je lahko v eseju oseben, govori v prvi osebi in je lahko tudi intimen, česar si pri znanstvenih člankih ni mogel privoščiti.