Rruga e lirisë v Piranu
Predsinočnjim sta pisatelj Franjo Frančič in prevajalec Naser Krasniqi pred polno čitalnico Mestne knjižnice Piran - prišli so Albanci tako iz bližnje okolice kakor iz Trsta, Vidma in Ljubljane - predstavila knjigo Rruga e lirisë, albanski prevod Frančičeve mladinske povesti Ulica svobode (Založba Karantanija, Slovenska knjiga, 1995).
PIRAN> Prevod je izšel pri Kulturnem društvu Albancev Slovenske Istre Iliria, ki je leta 2008 prav tako v Krasniqijevem prevodu že izdalo izbor Frančičevih pesmi Kri, morje, nebo.
Pripovedovalec Ulice svobode je deček Gaj, ki z nedolžnim otroškim pogledom opazuje pogosto čudni svet odraslih in si bistroumno tolmači njihove besede in dejanja. Njegov prvi dom je naslovna piranska ulica, vzporedna Župančičevi, na kateri je knjižnica in kjer je svojčas stanoval tudi Frančič.
“Napisal sem zgodbo o družini, ki pa je očitno tako idealna, da zgodba o njej izpade že kot pravljica,” je zbranim pripovedoval pisatelj. “Ulica svobode je bila leta 1996 najbolj brana knjiga med mladimi. Deset let kasneje so po njej v Gledališču Koper naredili predstavo, a je bila taka, da med ogledom generalke nisem mogel ugotoviti, ali je res narejena po mojem tekstu. Knjiga je še danes kar brana: knjižnice jo izposojajo, šolarji jo imajo za bralno značko, tisoč izvodov je razprodanih ... Vesel sem, da je zdaj prevedena še v albanščino. Upam, da bom z Naserjem izvode peljal tudi na Kosovo. Zelo si želim iti tja in začutiti utrip nove države. Pa tudi v Albanijo bi jih peljal.”
Frančič in Krasniqi se poznata že skoraj tri desetletja. “Spoznala sva se v tako imenovanih svinčenih časih, ko je bilo v moji domovini, na Kosovu, zelo nemirno,” se spominja prevajalec. “Svetu sva skušala sporočiti, da na Kosovu prihaja do kršitev človekovih pravic. Nikoli ne bom pozabil Franjevih člankov, ki sem jih takrat prevajal. Napovedali so poznejše dogodke in aktualni so še danes.”
K prevajanju Ulice svobode je Krasniqija pritegnil že sam naslov: “Všeč mi je. Svoboda je zelo pomembna, morda najpomembnejša vrednota. Zanimivo mi je bilo tudi, da Gaj dneve raje preživlja na ulici kakor v stanovanju, kjer naj bi bil doma. V zgodbi mi je všeč tudi mož Steklenička, za katerega vsi mislijo, da ima rad le steklenico, šele kasneje pa odkrijejo, da je izkusil tudi pravo ljubezen, ki ga je zelo prizadela.”
Prevajalec je knjigo opremil z dragocenimi opombami, ki albanskemu bralcu pojasnjujejo neznano slovensko izrazje (Pehta, Beli križ, Lucija, burja ...) in slovenske besedne igre, na večeru pa je še napovedal skorajšnji tretji prevod Frančičeve knjige, a naslova ni izdal.
Živahno druženje so z glasbenim nastopom začinili sopranistka Arta Jashari, pianist Klemen Adamlje in Dino Murtezani, ki je v slogu pristnih samoukov s Šarplanine zaigral na kaval, leseno pastirsko flavto z osmimi luknjami, eno najstarejših glasbil v Evropi. ANDRAŽ GOMBAČ
