Rušilna moč brezmejnosti
Zasedbi Trus! in Ludovik Material, ki zvok visokotehnološke družbe prepletata s toplino tradicionalnih inštrumentov - teh (še) ne zmorejo upravljati računalniki -, sta v petek zvečer v koprskem MKSMC (na povabilo PandeBande v sodelovanju z DPZN) potrdili, da ima domača klubska scena še vedno ustvarjalno moč in pogum, kakršna sta v popularni glasbi prej izjema kot pravilo.
KOPER> Daleč od blišča velikih odrov in v senci medijskih luči se od nekdaj rojevajo najizvirnejše stvaritve. Podobno velja za zasedbi, ki ju je med poslušalstvo izstrelil Radio Študent z uvrstitvijo na kompilacijo Študentskega maratona in posledičnim koncertiranjem na vseslovenski klubski turneji - Ludovik Material leta2011, Trus! lani.
A zasedbi druži še marsikaj. Obe se lahko pohvalita z odličnima prvencema (Ludovik Material je ploščo Passion For Red izdal maja lani, Trus! pa First Step marca letos), pri čemer so Ludoviki izdali fizični nosilec pri Kapa Records, Trusi pa v obliki brezplačnega downloada pri združenih Moonlee records in Radiu Študent, kjer je moč dobiti dopolnilo plošče ali t.i. Trus! paket, v katerem je tudi zloženka z zmagovalnimi stripi natečaja Trus!
Če nadaljujemo: obe zasedbi sta pravzaprav trio, ki mu ritem dajeta bobnarja Jernej Koren Ludovikom in Marko Lasič Trusom. Pri enih in drugih zvok zaznamuje močan ženski vokal, ki pride še bolj do izraza v živo, ko pred občinstvo stopita karizmatični pevki Tina Perić in Trusova Jelena Rusjan, ki tudi prepričljivo igra bas. A poleg izrazito ženskega pečata je v obeh skupinah ob strani še nekakšen orkestrski mojster, ki dirigira in snuje ozadja. Pri Trus! je to Novogoričan Boštjan Simon, ki sodobnost izvablja iz sintesajzerjev, toplino pa, mojster saksofona, iz več kot osemdeset let starega pihala. Podobno vlogo ima pri Ludovikih Matija Dolenc, ki udarno elektroniko črpa iz računalnika, ob tem pa žaga na kitaro in po potrebi še na lutnjo.
Obe zasedbi sta zaigrali skladbe s prvencev, obe prepričali z medžanrskim prepletom, ki se napaja iz brezmejnih glasbenih kombinacij. Trus! nekoliko bolj določa basovska linija in angleška besedila, ki vsakdan odsevajo zlasti v utesnjenosti, sicer pa puščajo odprta vrata besedni igrivosti. Ludovik Material so v tem pogledu bolj angažirani; s plesno elektroniko in odločnimi ritmi bolj podkrepljena besedila - prav tako večinoma v angleščini, a z dvema posrečenima izletoma v srbščino - so marsikdaj neposredna kritika duhovno izpraznjenega časa.
MAJA P. GOMBAČ
