Rute, ženski statusni simbol
V Kosovelovem domu Sežana je na ogled razstava Oblačilna podoba med prvo svetovno vojno v zaledju fronte. Pripravilo jo je Kulturno društvo Kraški šopek Sežana, eksponati pa so iz Vojaškega muzeja v Lokvi.
SEŽANA > “S to razstavo smo obiskovalce Kosovelovega doma želeli ob pomoči nekdanje originalne oblačilne kulture popeljati v čas izpred stotih let in tako obenem obogatiti prireditve, posvečene prvi svetovni vojni, ki je med in po njej tu, na Krasu, pustila močne sledi,” je ob odprtju povedala Neda Lah, predsednica Kulturnega društva Kraški šopek Sežana.
Razstavljeni eksponati so iz zasebne zbirke Srečka Rožeta, ki upravlja z Vojaškim muzejem v Lokvi. Lastnik največja zasebne zbirke v Sloveniji, ki letos obeležuje 20. obletnico odprtja za javnost, se pri zbiranju ne omejuje le na vojaške rekvizite. “Da nas kot kulturen narod obeležuje tudi etnologija, sem spoznal že pri dvanajstih letih. Pod vplivom zahoda so se tudi starejši takrat začeli oblačiti bolj 'moderno', tako da je marsikateri kos ohranjenega starega oblačila zamenjal lastnika, neredko so zbiratelji zanj dali le kilo kave,” je povedal Rože.
Razstavo so si v nedeljo ogledali tudi udeleženci in obiskovalci drugega dela državnega srečanje odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji. Na velikem odru Kosovelovega doma so se zvrstile ljubiteljske folklorne skupine, izbrane na regijskih srečanjih: Folklorna skupina Ponikve KD Dobrepolje, Folklorna skupina Oton Zupančič iz Artič, Folklorna skupina KD Miško Kranjec iz Velike Polane, Folklorna skupina SOK Šaleško-folklorno društvo Koleda (s plesi slovenske Istre), Akademska folklorna skupina Študent, KUD Študent ter Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane.
Tako na tem srečanju, kot tudi na prvem delu, ki je bilo poleti v Beltincih, ni bilo skupin s Primorske. “Že lani in tudi letos, žal, nobena primorska skupina ni pokazala tako dovršenih programov, kot so jih skupine od drugod. Zato bi jim svetovala, da naj si ne izmišljujejo na odru težko prikazljivih zgodb ter da naj delajo spontano, da bodo nastopi bolj preprosti in iskreni,” je povedala Nina Volk, ki je v vlogi strokovne spremljevalke sodelovala pri izboru skupin.
Trenutno hrani 212 popolnih kompletov civilnih oblek. “V glavnem mi jih Kraševci podarjajo. Ker imam tudi originalne kataloge tkanin iz tistih časov, se takoj prepričam o njihovi pristnosti. V glavnem sta bila v rabi volna in lan, bombaž je bil še predrag in je prišel v rabo zlasti po drugi svetovni vojni,” je dodal. Blago in sukanec so ženske kupovale na meter zlasti v Trstu, posamezniki so doma imeli tudi še statve. “Manj premožni so doma izdelovali tudi sponke in gumbe, slednje zlasti iz roževine, med vojno tudi iz kovine. Medtem ko so bili otroci večji del leta bosi, imam ohranjene tudi doma narejene čevlje iz usnja, za podplat pa so uporabili lipov les. Bogat je tudi nabor rut, ki so zlasti pri ženskah bile statusni simbol,” je preletel svojo zbirko starih oblek.
V Kosovelovem domu so na ogled stare obleke za različne rabe. Razstava se začne s prazničnimi in “zagmašnimi” oblekami in nadaljuje z bolj vsakdanjimi, namenjenimi različnim opravilom, recimo, delu v kamnolomu in gozdu.
Dragocene ostaline dediščine visijo na lutkah iz istega časa kot so oblačila. “To je bilo potrebno, ker so ljudje takrat bili bolj suhi, kot smo danes. Ženske, ki so bile za današnje razmere ozke zlasti v ramenih, so ob povprečni višini 160 centimetrov imele med 40 in 50 kilogrami, v času vojne pa še manj,” je Rože dodal še en spomin na težke vojne čase. Razstava bo na ogled še do petka, 24. oktobra.
BOGDAN MACAROL
