S klavirjem v rudnik, med čipke in še kam
Koncert pianistov za zaključek letošnjega Gallus festa v Idriji je bil nekakšna manjša inventurna predstavitev skladatelja Bojana Glavine, vsestranskega primorskega glasbenika, ki je v goste povabil enega najboljših mladih pianistov, domačina Armina Čoralića. Štiriročno sta občinstvu dala še presenečenje.
IDRIJA > Skozi svoj pester skladateljski klavirski opus se je Bojan Glavina na klavirju in z besedno predstavitvijo sprehodil sam. Le izvedbo Idrijske suite, ki jo je na krajšem študijskem dopustu v Idriji posvetil tukajšnji glasbeni šoli, je prepustil Arminu Čoraliću, študentu magistrskega programa na Kraljevskem glasbenem kolidžu v Londonu, kjer je z odliko diplomiral pred poldrugim letom.
Glavina, ki je prvič stisnil roko sedemletnemu Arminu, ko je ta na svojem uvodnem tekmovanju izvajal njegovo skladbo, in ga pozneje še večkrat srečal, s pohvalami ni skoparil niti tokrat. V zadovoljstvo občinstva, žal ne številnega, zato pa poznavalskega, sta sorodno začutila glasbo rudnika, čipkaric, Divjega jezera in plesa, ki jih je Glavina zaobjel v suito.
Suita, ki so jo kmalu po nastanku natisnili pri zložbi Bogataj, ki je tudi organizatorka Gallus festa, je zaslužna za poznejše plodno sodelovanje s pianistom, skladateljem in pedagogom Glavino, ki se sicer ponaša z več kot 50 natisnjenimi zbirkami skladb za najrazličnejše glasbene sestave. Največ je klavirskih, pisanih na duše mladih učencev tega instrumenta. Slednje so oblikovale jedro Glavinove z dolgimi aplavzi nagrajevane in doživete klavirske igre. Od krajših, lažjih skic je nadaljeval do vse zložnejših suit, ekspresij, arabesk, ki jih je zložil svojim učencem, Nedokončano romanco pa ženi Sanji, prav tako klavirski pedagoginji.
Ni skrival, da mu je blizu romantika, domači pa pravzaprav vsi širni glasbeni slogi. Za doživeto poroko vsaj osemnajstih različnih je poskrbel v variacijah na ljudsko Čuk se je oženil, ki jih je letos zložil za svoje slušatelje kompozicije v Trstu, dijake in profesorje.
Ko je izzvenela njegova poslednja Fantazija iz pozabljenih časov je za klavir sedel Čoralič. Chopinov Nokturno in Rahmaninov Preludij sta bila po meri občinstva, zato sta tudi običajno dodatek k Arminovim samostojnim koncertom, kakršnega je večer pozneje na dobrodelni prireditvi svojih štipenditorjev - Kolektorja in FMR - odigral v idrijski modri dvorani.
Občinstvo je zahtevalo še in glasbenika sta bila na dodatek pripravljena, čeprav za uigravanje prej nista imela časa; Armin je namreč istega dne priletel iz Londona. A ker mojstri znajo, sta postregla z originalno Serenado za klavir štiriročno Benjamina Ipavca. Doslej neznana skladba - pred sedmimi leti jo med zapuščino odkril profesor in pianist Igor Dekleva, založba Bogataj pa jo je natisnila nedavno - je odlično zaokrožila večer predanih pianistov.
SAŠA DRAGOŠ