S knjigo se nam bo zdanilo
Predsinočnjim knjige in bralci niso zehali, ampak bedeli dolgo v noč. Po knjižnicah, knjigarnah, antikvariatih in drugod, kjer imajo radi branje, so dali prostor Noči knjige, pobudi, ki je tokrat v Sloveniji zaživela drugo leto zapored. Živahno in knjigoljubno je bilo tudi na Primorskem, v izolski knjižnici, denimo, si je bilo ob vrsti prireditev mogoče knjige izposoditi vse do polnoči.
KOPER, KOMEN, SEŽANA > “Ljudje pričakujemo različne noči: eni veliko noč, drugi portoroško, tretji noč čarovnic. V njih potem najdemo potešitev, navdih, v njih sanjamo - vsak po svoje, vsak svoje,” pravi pisatelj Vanja Pegan, ki je v Noč knjige vstopil v antikvariatu Libris v družbi z Bertom Pribcem, Isabello Flego in Alferijo Bržan z Večerom na valovih besed.
In doda, da že dolgo ve, da je od vseh noči najbolj njegova prav Noč knjige. “Na tako noč se še posebej spoštljivo obrnem k svoji ljubezni, k lepotici s tisočerimi potiskanimi perutnicami, na tako noč slavim pokrajine duha - zrel sad njene ljubezni; na tako noč simbolno izganjam krušljivi svet aparence, to zanesljivo znamenje propada. Tudi letos je bilo tako. V Librisu in na mnogih drugih prizoriščih. Govorili smo o stvareh, ki danes veljajo za butične - za nekatere celo vredne ciničnega nasmeška -, a verjamem, zaradi vseh nas verjamem, da bo prišel dan po tej noči, ko bodo udejanjene besede književnost, poezija, ljubezen in solidarnost prevzele stvari v svoje roke. In takrat bo dan.”
Hura za branje!
V večer se je od branja in knjig svitalo tudi v komenski osnovni šoli. Eden od razlogov, da so se pridružili vseslovenskemu projektu, je izid pesniškega prvenca njihove devetošolke Klare Stantič Vonj po dežju. Poleg tega so v šoli ob tej priložnosti organizirali akcijo “knjiga zamenja lastnika,” ki je, tako ocenjujejo zaposleni, doživela velik uspeh. Učenci so s seboj pripeljali starše ter dedke in babice. “S pojavom sodobne tehnologije knjige postajajo vse manj priljubljene, hkrati pa smo lahko zaskrbljeni nad kakovostjo bralne pismenosti slovenskih učencev in dijakov. Na šoli že več let načrtno in sistematično razvijamo bralno pismenost, zato izkoristimo vse priložnosti za popularizacijo branja,” je povedala ravnateljica Nives Cek.
Tek z Normo
“Noč knjige je zelo zanimiva akcija, s katero poudarjamo, kje vse se lahko dogajajo prireditve. A mogoče se ravno zaradi velikega števila dogodkov ob istem času obiskovalci razporedijo, zato je obisk manjši,” razmišlja Magdalena Svetina Terčon, ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana. Pogovori z avtorji v knjižnici praviloma pomenijo tudi več izposoj knjig pisatelja, pojasni ravnateljica. Predsinočnjim so v knjižnici gostili Marjana Žiberno, ki je predstavil nov roman z naslovom Norma. Žiberna v romanu pripoveduje o tekaču, ki skuša postaviti olimpijsko normo za maraton. “Želel sem napisati knjigo o teku, ki bi bila zanimiva tudi za ljudi, ki se s tekom ne ukvarjajo,” je pojasnil Žiberna.
Ljubezen in vojna
Da so knjige svojevrstno zatočišče svobode in ljubezni, je potrdil večer, ki so ga pripravili v Domu knjige. Veliko obiskovalcev in navdušenih bralcev je privabil pa tudi ganil pogovor o knjigi Ljubimca z Vošnjakove, ki razgrinja korespondenco in odnos med Karlom Destovnikom-Kajuhom in Silvo Ponikvar. O njuni ljubezni, ki so jo prekinili vojna, izdajstvo in pesnikova smrt, priča 26 Silvinih in ducat Kajuhovih pisem ter poseben pesniški zvezek, ki je bil v kovinski škatli zakopan pod češnjo na Silvinem domačem vrtu. “Kafkov splet norosti in bolečine bi lahko v tem primeru parafrazirali v splet ljubezni in krute vojne,” je v pogovoru z novinarjem PN Andražem Gombačem dejal urednik knjige dr. Mihael Glavan. In dodal, da ima korespondenca ljubimcev z Vošnjakove veliko zgodovinsko in literarno vrednost. Spomine na mamino mladostno ljubezen sta z občinstvom delila Silvina otroka Vesna Rojina in David Gregorin, Kajuhove stihe pa je ognjevito recitiral reper Darko Nikolovski. PEM, MI
