S knjigo v naročju je laže zaspati

PORTOROŽ> V četrtek in petek so se za skupno mizo zbrali udeleženci 4. knjigotrške akademije in 8. kongresa Knjiga na Slovenskem. Srečanje sta pripravili Društvo slovenskih knjigotržcev in Društvo slovenskih založnikov, rdeča nit tokratnega srečanja pa je bila Bralec med nakupom in izposojo.

Ne morejo jih ignorirati

Uvodne niti so najprej prepletali knjigotržci oziroma vsi tisti, ki so tako ali drugače vpeti v knjigarne. V svojevrstne hrame knjig, kjer knjig ne le kupujemo, ampak se tudi družimo, saj knjigarne postajajo vse bolj prepoznavna središča najrazličnejših kulturnih dogodkov. Ingrid Celestina, predsednica slovenskih knjigotržcev, je uvodoma dejala: “Tudi knjigotržci postajamo vse bolj prepoznavni in nihče nas ne more več ignorirati. Prodajanje knjig ni več sramotno, ampak postaja vse bolj del kulturnega slovenskega sveta.”

Med zanimivejšimi temami naj omenimo predavanje Arturja Mužiča, direktorja marketinga v trgovinski verigi Sportina Group, ki ga je naslovil Pomen merchandisinga. Na prvi pogled morda v naslovu zapletena tujka v sebi odkriva povsem preproste stvari. Kako knjigo prodati, in predvsem, kako naj bo knjigarna urejena, da bodo knjige v njej pritegnile pozornost ne le strastnega ljubitelja knjig, ampak tudi tistega, ki knjigo le bolj poredko prime v roke. Artur Mužič je skušal nekatere vzporednice potegniti s prodajo modnih oblačil in zbranim knjigotržcem nazorno prikazati, na kaj morajo biti pozorni v knjigarnah. Predvsem pa, da vsi tisti, ki vstopajo v trgovine, knjigarne, niso zgolj le porabniki, ampak ljudje, ki jim je potrebno nameniti vso pozornost.

Nekoč bo bolje?

Posebno pozornost udeležencev je pritegnila okrogla miza z naslovom Podpora države knjigi, bržčas tudi zato, ker je v pogovoru sodelovala Majda Širca, ministrica za kulturo. Nekaj ostric puščic je že v uvodnih stavkih izstrelil Igor Brlek, ko je opozoril na slab odnos politike do kulture in ob tem poudaril, da je med besedami in dejanji celo vesolje. Sistem državnih podpor knjigi je področje, ki je nenehno izpostavljeno kritikam, različnim pripombam, a kaj veliko se ne spremeni. Nasprotno, tudi denarja je vse manj.

Ob tem pa je bilo nenehno v ospredju vprašanje, kaj narediti, da bi več ljudi bralo knjige. Bi k večjim bralnim navadam morda pripomogla nacionalna pobuda za večjo dostopnost knjige, za kar si prizadevajo nekateri? Bi morda morali mediji več narediti za večjo podporo knjigi? Predvsem knjigam za otroke? Vprašanja, ki so ostala brez konkretnih odgovorov. A nekaj bo treba vendarle storiti, da bi vsaj nekoliko omilili osupljive podatke, ki jih je bilo moč slišati: 40 odstotkov prebivalcev Slovenije ne prebere niti ene knjige na leto, deset odstotkov pa morda le eno!

Na nekatere očitke, da ima država vse manjši posluh za knjige, pa je Majda Širca dejala: “Res je, lahko bi bilo boljše, a znašli smo se tudi v recesiji in čez noč smo proračun morali znižati za deset milijonov evrov. Nočemo grškega scenarija, in potlačiti moramo to svojo bolečino v upanju, da bo nekoč bolje.” Ministrica je tudi zavrnila mnenja, da je vse manj denarja, in ob tem poudarila, da ima očitno vsak svoja merila. In: ”Važno je, da ministrstvo za kulturo ni ranilo postavke o knjigi. Še več - povečalo jo je.”

ZK