S koncertov: Boris Cavazza Quintet in Sekou Kouyate Experience
Izbiro med koncertom Borisa Cavazze s kvintetom na velikem odru portoroškega Avditorija in nastopom izjemnega gvinejskega glasbenika Sekouja Kouyateja v koprskem pubu 33 je v soboto zvečer olajšalo le eno dejstvo. Nekateri izjemni glasbeniki, s kitaristom Igorjem Leonardijem na čelu, so namreč nastopali na obeh, zato sta se zgodila s tolikšnim zamikom, da je bilo mogoče zaužiti oba.
PORTOROŽ, KOPER > V dobri, a odločno prekratki uri je Boris Cavazza v družbi izjemne glasbene četverice - kitarista Igorja Leonardija, bas kitarista Nina De Glerie, bobnarja Aleša Rendle in posebnega gosta, multinštrumentalista in povzročevalca vsakovrstnih zvokov Boštjana Gombača - nanizal povečini skladbe s svoje prve plošče 11 korakov (Nika, 2005). Med temi si posebno omembo zaslužita vsaj dve: tako vsebinsko kot interpretativno presunljiva, pokojni ženi posvečena Let mrtve ptice, in nepozabna Depra. V slednji sicer zagotavlja, da je brez energije, a glej ga zlomka, prav ta song, še posebej šaljivi dialog z Gombačem v vlogi ženske, na odru paradoksalno postreže z največ energije in z interpretacijo, kjer najbolj zaznamo avtorjevo življenjsko opredelitev. Cavazza je namreč še vedno v prvi vrsti igralec, - kot Ignac Glembajev je pred le nekaj dnevi nastopal na odru beograjskega Ateljeja 212 - , ki po izdaji prvenca v vlogi šansonjerja zaigra premalokrat, da bi ne bil v njegovem glasu zaznaven kanček negotovosti. Njegov pogled tako dlje počiva na stojalu z besedili, kot je na tovrstnih nastopih navada. Po drugi strani pa igralec ob prepričljivih interpretacijah še vedno preseneča s kakovostjo povsem avtorskih skladb, ki jih posebej odlikujejo iskriva besedila. Tako je tudi v peščici predstavljenih novih, še neobjavljenih pesmi nakazal bodočo pripovedovalsko naravnanost, začinjeno s hudomušnimi, žgečkljivimi, pa tudi malce grotesknimi Mlakarsko-Boccacciovskimi temami.
S precej drugačnimi in težje opisljivimi glasbenimi elementi je občinstvo uročevala zasedba Sekou Kouyate Experience, ki je na enem najmanjših odrov v galaksiji v koprskem pubu 33 postregla z mešanico afriške glasbe, rocka, jazza, funkyja, sambe, reggaeja in še česa. Ob Leonardiju sta se iz Avditorija v Koper preselila še De Gleria in Gombač, kjer so se jim pridružili bobnar Enos Kugler, tolkalec Damir Mazrek in zvezda večera Sekou Kouyate. V skoraj dveh urah je slednji z igranjem na 21-strunsko afriško harfo, poimenovano kora, v praksi pokazal, zakaj ga upravičeno imenujejo afriški Jimmy Hendrix.
Ime zasedbe, nekakšen poklon Hendrixovemu bendu, govori tudi o posebni zvočni izkušnji, ki pa je verbalno neulovljiva. Zato naj ostane zapisana le heretična opazka: Sekoujevo igranje kore in njegov topel glas v primerjavi s Hendrixovimi peklenskimi bravurami pred oči priklicujejo precej bolj rajske podobe. MAJA PERTIČ GOMBAČ
