S pesmijo si lepšamo življenje

> Pojemo , ker …

“ ... ker radi pojemo. Prepevamo pod tušem, v avtu, v družbi, ženske med likanjem, moški v svoji delavnici. Pojemo otrokom in vnukom ter seveda večglasno v zboru na pevskih vajah, kar je posebno glasbeno doživetje.”

> Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“V našem repertoarju, ki je dokaj zahteven, je široka paleta skladb iz različnih obdobij glasbene zgodovine od renesanse do sodobnih skladb. Jedro programa predstavljajo zahtevnejše priredbe slovenskih ljudskih pesmi, sakralne skladbe, pa tudi kakšno borbeno zapojemo. Pri izbiri skladb ima glavno besedo zborovodkinja, izbor pa prilagodi našim sposobnostim in tudi potrebam okolja.”

>Kje največkrat pojete?

“Na pevskih vajah v glasbeni učilnici kobariške osnovne šole. Tam od septembra do junija vadimo dvakrat tedensko in sicer ob petkih in sobotah zvečer po dve uri in pol. V glavnem pripravljamo program za območno revijo pevskih zborov in revijo Primorska poje. Letos nameravamo nastopiti tudi na reviji Sozvočja v Dobrovem v Goriških brdih, saj po strokovni oceni sodimo v kategorijo boljših zborov.”

> Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?

“Svojo pesem smo ponesli po domači Primorski, pa tudi na Koroško in v Benečijo.”

> Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše …

“Recept je v bistvu enostaven. Vaja, vaja in še enkrat vaja. Zbor, ki ne vadi dvakrat tedensko, je težko uspešen, pa četudi ima v sestavu dobre pevce.”

> Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Zanimive so predvsem vse pesmi, v katere smo vložili veliko truda. Pogosto dobimo v roke partituro, ob kateri samo odkimavamo z glavo. Zborovodkinja Mirjana nas skorajda s strahom opazuje ali bomo sprejeli izziv. Po težavnih začetkih pa postopno nastaja pesem, in ko spoznaš, da si sposoben več, kot si si mislil, so to zares lepi občutki. Ko pesem predstaviš še publiki in jo ta sprejme, pa je to sploh nekaj enkratnega.”

> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Vsak nastop je velika odgovornost in zahteva od pevca temeljito pripravo ter koncentracijo tudi na poti na koncert. Takrat se je treba sprostiti in v mislih preleteti partituro. Čas za tisto, na kar namigujete, pa napoči ob povratku domov. Takrat je na našem avtobusu slišati vse mogoče, od petja do vicev, tako da vožnja hitro mine.”

> Kako negujete svoje glasove?

“Čudežnega recepta ni, oziroma je samo eden. Vaja pod strokovnim vodstvom in lastno samozavedanje, da pevec nosi svoj instrument ves čas s seboj. Glasilke, grlo in celo telo je treba trenirati, njihovo zdravje pa negovati. Med nami tako rekoč ni kadilcev. Ob prihodu v zbor je nekaj pevcev celo opustilo kajenje, saj so ugotovili, kako zelo škoduje petju. Pomembna je vsestranska, predvsem športna aktivnost, tek, planinarjenje, plavanje, potapljanje in tudi joga za tiste ki hočejo nekaj več.”

> Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?

“Komedija Vinka Möderndorferja Vaja zbora je zelo posrečen prikaz zborovskega delovanja. Seveda na naših vajah ne želimo scen iz tega filma, je pa res, da se v tem filmu lahko vidi marsikateri zborovodja. V njem je namreč zelo dobro in duhovito prikazano, s kakšnimi težavami se soočajo in spopadajo pri delu s pevci. Njihovo delo premalo cenimo. Predvsem se ne zavedamo njihovega poslanstva, v katero poleg glasbene strokovnosti sodi tudi varovanje glasbenega izročila.”

>Svet brez pesmi bi bil ... “... kot svet brez glasbe. Glas je človekov prvi instrument, položen mu je v zibelko in ga spremlja vse življenje. Vsak ima priložnost, da si s pesmijo polepša življenje. Zato si petje zasluži spoštljiv odnos in večjo pozornost, še zlasti v osnovni pa tudi v nižji glasbeni šoli.”

MI