S preteklostjo izzivati prihodnost
Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini sta že osmo leto pripravila prav poseben projekt, čigar rdeča nit je bila tokrat koruza. Slednja povezuje tako gledališko predstavo, kakor nastop pevske skupine, razstavo, posebno brošuro in kajpada jedi, ki jih pripravijo gospodinje.
PLANINA PRI AJDOVŠČINI> S predstavo EKOla, domače sejme! so članice in člani navdušili najprej doma, nedavno v Ajdovščini, v nedeljo pa nastopajo v Vipavi.
Avtor predstave je Dušan Česen, ki že osem let snuje besedila za predstave na različne tematike in spremljajoče dogodke, med katerimi ne manjka ženski pevski zbor, ki prav tako pesmi izbira glede na vsebino vsakoletnega projekta. “Letos smo se odločili, da bomo predstavili koruzo, ki je bila dolgo eden pomembnejših virov prehrane na Planini. Vsaka njiva, kjer je bila malce boljša zemlja, je bila posejana s koruzo,” pojasnjuje odločitev Česen, ki poudarja, da tudi letos projekt sestavlja več sklopov oziroma dejavnosti: izdali so brošuro, pripravili tematsko razstavo, koncert ženskega pevskega zbora in predstavo, ki ji je sledila pogostitev s posebnimi jedmi - kajpada iz koruze.
Naslova predstave EKOla, domače sejme! ne želi pojasnjevati, saj je večpomenski in je prav, da tak tudi ostane. “Treba je napisati tako, da je zanimivo, da nekaj sporočiš in da se gledalec nasmeje, torej da celoto prikažeš na hudomušen način. Po drugi strani pa pišem tudi glede na osebnosti naših ljubiteljskih igralcev, ki bodo posamezne like igrali,” svoj način vsakokratnega ustvarjanja predstave pojasnjuje avtor. Tokrat je napisal zgodbo, ki se dogaja v sodobnem času, prikazuje odnos med starejšimi in novodobno, s tehnologijo opremljeno mladino: “Slednja vidi prihodnost v ekološki kmetiji, v manjši predelavi z čim manj škropiv. Vpeljem tudi lik pospeševalca, ki propagira trend ekoloških kmetij, obenem pa imamo tudi lik, ki hudomušno pojasni, da v bistvu z ekološkimi kmetijami ne počnemo nič novega, nič drugačnega od tistega, kar so počeli že naši predniki ... Tu so seveda še odnosi v družini, med tremi generacijami, pa medsosedski odnosi, zaplet in razplet, a več ne bom razkril. Pomembno pa je to, da kdor pozorno gleda, vidi marsikaj,” pravi pisec večplastne igre, ki ga doslejšnji navdušeni odzivi zelo veselijo. Pred osmimi leti, ko je društvo začelo bolj aktivno delovati, so izdali knjigo kuharskih receptov z naslovom Da ne bi pozabili ... Odtlej vsako leto pripravijo prireditev in ostale aktivnosti, s katerimi se spomnijo na star običaj ali na na katero drugo značilnost, ki zaznamuje tamkajšnje kraje. “Letos smo v projekt vključili tudi nekaj starejših krajanov s Planine, ki so življenje in običaje, o katerih pišemo, še živeli. Želeli smo prikazati kako so nekoč pridelovali, obdelovali in tudi uporabljali koruzo. Zapisi temeljijo na pričevanjih sogovornikov, starih več kot sedemdeset let,” nastanek brošure Poljnto smo jejli vsak večjr ... pojasnjuje Vilma Česen, predsednica Društva gospodinj in dramske skupine Planina pri Ajdovščini, ki poudari, da je avtorica publikacije doktorica etnoloških znanosti Jasna Fakin Bajec, ki je poskrbela za strokovno plat. “Brošura je zelo poučna. V njej spoznamo življenje tedanjih Planincev in tudi ljudi celotne Vipavske doline. Med drugim smo želeli, da bi se obdržali nekateri narečni izrazi,” poudarja Česnova in obenem priznava, da je srednja generacija Planincev že nekoliko pozabila, kako zveni prava planinščina: “Med seboj smo se celo spraševali, ali je nek izraz pravilen ali ne.” In tu je še en pomemben vidik: “Skozi običaj iz preteklosti smo želeli izzvati prihodnost, kajti vemo, da so naši predniki živeli zdravo in ekološko. Nekoč so kuhali in se prehranjevali zgolj s polento, s tršnim kruhom, kakor koruznemu kruhu rečemo na Planini, mi pa smo želeli prikazati tudi izzive za prihodnost - letos smo gospodinje pripravile recept za koruzno pašto.” Česnova je prepričana, da je ta izdelek lahko izziv tudi za prehrambeno industrijo ali zasebnike - nenazadnje bi se ga razveselili tudi tisti ljubitelji testenin, ki si jih zaradi celiakije ne morejo privoščiti.
Tako predstava kakor brošura in ostale dejavnosti so tudi lep primer medgeneracijskega sodelovanja ter prenašanja znanj in običajev na mlajše generacije, ki vse to, vsaj v Planini, z zanimanjem sprejemajo.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
