S prizvokom prazvoka
Sprehod skozi izkopavanja v arheološkem najdišču Divje babe in glasba na koščeni repliki tamkajšnje neandertalčeve piščali sta Idrijčanom prinesla nepozaben uvod v novo sezono muzejskih večerov. Omogočila sta ga arheolog Matija Turk in makedonsko-slovenski glasbenik Ljuben Dimkaroski.
IDRIJA> O blizu 60.000 let stari piščali in nenadejanem spoznanju, da je imel sodobni človek predhodnike v kultiviranih neandertalcih, se je po letu 1995, ko so arheologi v jami Divje babe pod Šebreljami piščal našli, razpisal dobršen del znanstvenega sveta. Dokazovanja, da gre za prvo glasbilo na svetu, so vodjo raziskav dr. Ivana Turka pošteno izmučila. Njegovo nedokončano delo nadaljuje sin Matej, z njim in arheologi pa makedonsko slovenski glasbenik Ljuben Dimkaroski.
Profesor, desetletja prvi trobentač orkestra SNG Opera, že dobro leto dni po svetu iz replike koščene piščali s štirimi luknjicami izvablja glasbo v obsegu mogočnih dveh oktav in pol. V torek so tudi na muzejskem večeru v Idriji ubrano in v veliko navdušenje poslušalcev iz piščali zazveneli zvoki klasikov in ljudska glasba. In to zato, kot je prepričan Dimkaroski, ker gre za zelo premišljeno izdelano glasbilo, in ne za naključne luknjice, ki bi jih v mlado stegnenico jamskega medveda z ostrimi podočniki izgrizle zveri.
Pri trditvi, da so luknjice ugrizi zveri, namreč vztrajajo številni arheologi po svetu in tudi v Sloveniji. Zato so na svojem nedavnem kongresu na Kitajskem ostali oprtih ust, ko jim je Dimkaroski priredil polurni koncert klasične glasbe. SD
Več o tem pišemo v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.