S prvinami domačega izročila
Na tradicionalnem območnem srečanju folklornih skupin s Krasa, Brkinov in dela Notranjske so se v Kosovelovem domu z novimi programi predstavile tri otroške in pet odraslih folklornih skupin. Najboljše pa čez mesec dni čaka nastop na regijskem srečanju v Postojni.
SEŽANA> Na območnem srečanju folklornikov, ki je potekalo v organizaciji območne izpostave Sežana JSKD, so minulo soboto prve prišle na vrsto otroške folklorne skupine (OFS). Tovrstne skupine poustvarjajo otroško izročilo, oziroma izročilo odraslih, ki je otrokom ustrezno prilagojeno. Toplih aplavzov so bile deležne OFS Kamenčki (vodji skupine Mirjam Štrukelj in Renata Gerželj, točka Nogavice) in OFS Mularija z borjača, združena z OFS Brinovka (Mirjam Štrukelj, Veronika Norčič in Mojca Gerželj Štemberger, točka Cigani v Sežani). Poleg obeh skupin iz KD Borjač Sežana so kot gostje nastopili tudi otroci OFS Otroci z Majlonta iz Postojne (Brigita Braško, točka Oh, te hruške).
Poslanstvo odraslih folklornih skupin je deloma ohranjati, predvsem pa poustvarjati ter tako predstavljati prvine ljudskega izročila, ki sega od ljudskih pesmi, godčevske instrumentalne glasbe, igre, do osrednjih tradicionalnih plesov in z njimi smiselno povezanimi šegami in navadami.
S poustvarjanjem pozabi iztrganih skupnih spominov, ki segajo od 19. stoletja, pa do največ konca 50. let prejšnjega stoletja, so v tradicionalnih kostumih tokrat nastopili člani FS KD Karla Štreklja Komen (vodja Vid Sorta, točka Gor an dol), KD Borjač Sežana (Margit Grošelj Miklavec, Opasilo na Barći), KD Kraški šopek Sežana (Neda Lah, Ples na flusi) ter kot gostje FS Torbarji Postojna (Andreja Belak, Shod v Slavni) ter FS Gradina Ilirska Bistrica (Mira Kirn, Pljis).
Srečanje, ki ga je povezovala Ana Godnik, sta strokovno spremljali Malči Možina in dr. Rebeka Kunej. Njuna naloga je bila, da v tristopenjskem sistemu selekcij opravita prvi izbor na območni ravni, ki v okviru Primorske zajema tudi nedavne nastope v Portorožu in Tolminu. “Sredi maja bo regijsko srečanje v Postojni, za katero bom verjetno predlagala šest do največ osem skupin s Primorske, med katerimi vidim kandidate tudi za državno srečanje. Naloga bo težka, saj so nastopi foklornikov vse bolj dodelani, pri tem pa svoj program pohvalno gradijo tudi na prvinah izročila domačega okolja, ki so zaradi omejenega dostopa do arhivskega gradiva in zaradi neraziskanosti terena pogostokrat rezultat lastnega raziskovanja,” je povedala Kunejeva, ki je spremljala odrasle skupine.
“Otroškim skupinam se pozna dvig kakovosti nastopov tudi zaradi številnih vsakoletnih usposabljanj, ki se jih udeležujejo vodje skupin. Podmladka je pohvalno vse več in razveseljivo je, da so med njimi tudi fantki, ki se sicer pri teh letih ukvarjajo raje s športom, kot pa s folkloro,« je dodala Možinova, ki bo za regijski nivo predlagala tri do štiri OFS iz Primorske.
BOGDAN MACAROL
