Sabrina z rumenimi očmi
Volkodlaki, kentavri in druga pravljična bitja naseljujejo bogati domišljijski svet Sare Paranuk, 15-letnice iz Zalošč, ki je te dni na svoji nekdanji šoli predstavila svoj knjižni prvenec. V romanu Volkodlak se najstnica, ki je doživela nenadno in nenavadno preobrazbo spopade z začudenjem nad svojo novo podobo in z zlom.
DORNBERK>“Saj veš, kaj se naredi z literarnim zastojem. Vzameš ga, ga zapreš v škatlico, prevežeš s pentljico in ga po pošti pošlješ kam daleč. Pa ni več zastoja in spet lahko začneš pisati.” Tako je Sari Paranuk, sveži gimnazijki in čisto sveži pisateljici, svetovala njena učiteljica in mentorica, Irena Humar Kobal, ki je pomagala prav pri vsakem koraku nastanka Sarinega knjižnega prvenca.
Ta čudoviti svet
“Ko sem začela pisati niti slučajno nisem pomislila na to, da bo to bral kdorkoli razen mene,” je povedala Sara, ki je knjigo začela pisati v šolski zvezek.
“Tiha in skromna deklica”, kot jo je opisala ena od njenih učiteljic, je na šolskih hodnikih pogosto sedela z debelo knjigo v roki, globoko zatopljena v branje. Med njenimi najljubšimi so med najstniki zelo priljubljeni romani o pravljičnih domišljijskih svetovih. In med vsemi bitji, ki naseljujejo te nenavadne pokrajine, so ji najbolj pri srcu volkodlaki, je povedala Sara.
Tako pri srcu, da jim je posvetila svojo prvo knjižno zgodbo, v kateri seveda ne manjka nevarnosti, pomembnih nalog, ščepca romantične ljubezni in vseh drugih sestavin za dobro avanturo.
Kdo je Marko?
“Ne seveda jaz nisem Sabrina, morda sem jih v značajskih potezah malce podobna. Ampak nimam magičnih moči in se ponoči ne spreminjam v volka, žal,” je s ščepcem ironije zatrdila Sara. Prav tako pa je, tudi žal, povsem domišljijski tudi Marko. Idealen fant, v katerega se Sarina literarna junakinja srečno zaljubi in s pomočjo katerega potuje vse do srečnega konca, ko Sabrina premaga svojo prednico, zlatolaso Serafino.
“A zdi se mi, da se bo Serafina vrnila,” je napovedala Kobalova. Da komaj čakajo nadaljevanje Sarinega romana, so povedali tudi njeni vrstniki, ki so ji pomagali oblikovati izvirno in živahno predstavitev.
Sara je razloge za svoj pisateljski podvig pojasnila v duhovitem prizoru s prijateljicama, učitelji in sošolci so jo predstavili preko videoposnetka, odlomke iz romana pa je pospremilo veliko glasbe, pesmi šolskega mladinskega zbora in seveda tuljenja volkov v svetlečo polno luno na odrskem platnu.
Šola kot založba
“Težko je zbrati potrpljenje, da napišeš knjigo, in pogum, da jo izdaš,” je povedala Dragica Vidmar, ravnateljica Osnovne šole Dornberk, ki je izdala knjigo zdaj že nekdanje učenke - Sara namreč obiskuje prvi letnik evropskega oddelka gimnazije.
Irena Humar Kobal pa je dodala. “Morda je malo nenavadno, da šola izdaja knjige. Ampak zdaj smo se naučili, kako se to počne, in gotovo nas bo zamikalo, da bi ponovili podvig.”
VESNA HUMAR
