SDK in njena intimna narava
Na petkovem koncertu v tolminski SDK sta članici skupine All Strings Detached (Jana Beltran, vokal, kitara in Vesna Godler, vokal, bas kitara, boben) navdušili profiliran cvetober občinstva. Prostor je imeniten, ukrojen prav za butične koncerte, kjer je še razmerje med odrom in avditorijem zreducirano na slab meter distance, sedišč in stojišč pa je točno toliko, da ostane vez med vsemi prisotnimi prijazna in domačijska.
TOLMIN > Če začnemo s konca. Finalna pesem, Aj, zelena je vsa gora, belokranjska ljudska, ki je doživela že nič koliko priredb in interpretacij, je čutno in čustveno zaokrožila celoten koncertni večer. Tu nekje je domicil te muzike, tu se medi in cedi zvočni nektar, ki nastopajočima daje moč ustvarjanja. Čeprav je večina avtorskih skladb zapeta v angleščini, se ta priredba slovenskega štiklca tako lepo usede v uho, da bi človek najraje dal nasvet: še jih je takih, še jih je treba “oteti” folklori in povzdigniti na sodobnejšo koncertno raven!
No, kakorkoli, štimunga je v vsakem primeru opojna in šarmantna; glasbenicama je vizija jasna – muzika mora zapeljevati, čarati, netiti čustva in odpirati čakre hrepenenja.
Čisto preprosto, seveda, le da je do te točke težko priti, težko je samega sebe tako brezkompromisno razdati, da postaneš del drugega. Tako kot je znal pokojni bard Leonard Cohen. Zdi se mi, da je med koncertom nekdo omenil njegovo ime, in res, ta filing je vsem meditativnim glasbenikom tako vražje soroden. Gre za kreiranje vzporednega prostora, pa naj se mu reče duhovnost, ljubezen ali univerzum, sploh ni važno, ko te magija zvenenja ugrabi, te odpelje ... in si zlit v enosti muzike.
Minimalistična glasba v svetišču intime
Zanimiva je tudi minimalistična narava te glasbe. V večini primerov gre za najmanjši možni premik tonalnosti, en ton navzdol in nazaj gor v prvotno lego ali kvečemu za klasičen tris tonika, dominanta, subdominanta, s kakšnim blagim odmikom od standardov. Melodija se veže na tekst, je torej strogo pripovedne narave, kreta se v skromnih korakih in, vsaj tako se zdi, išče zgolj vsebinsko, izrazno pot: kako se izpovedati čimbolj enostavno in brezkompromisno, brez pretiranih primesi patetike, drame ali virtuoznih vložkov. Na taki harmonsko-melodični osnovi pride do izraza moč interpretacije. Pravzaprav z izvedbo, s koncertom v živo, vse stoji ali pade.
All Strings Detached sta tak pojav na domači sceni. Eno mehko, prefinjeno razdajanje s kultiviranim, zanesljivim vokalom in s precizno instrumentalno podlago. Nekakšen fenomen zadnjih desetih let, pravzaprav svežina, ki jo že od vekomaj poznamo, a nas vedno znova vrne k temeljem, k začetkom izpovedovanja. Strogo gledano nič novega, a muzika teh dveh dam je čista, iskrena in osebna, pa zelo svojsko “urezana”. In glede na katarzičen odziv prisotnih, je tokratni koncert galerijo SDK preobrazil v pravo svetišče intime.