Se jim bo magični realizem pustil posneti?

Kultura
, posodobljeno:

Kultni roman Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza je nedavno spet izšel v slovenščini, v osveženem prevodu Alenke Bole Vrabec in prenovljeni podobi, pred dnevi pa je po svetu zakrožila še novica, da je ameriški ponudnik pretočnih video vsebin Netflix pridobil pravice za ekranizacijo klasičnega dela moderne literature.

 Veliki   roman Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza je nedavno 
spet izšel v osveženem prevodu Alenke Bole Vrabec.
Veliki roman Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza je nedavno spet izšel v osveženem prevodu Alenke Bole Vrabec. Andraž Gombač

MACONDO > Kolumbijski pisatelj in novinar Gabriel García Márquez (1927-2014) je bil na čelu razcveta latinskoameriške literature v šestdesetih in sedemdesetih letih, kamor sodita tudi Octavio Paz iz Mehike in Mario Vargas Llosa iz Peruja, prav tako Nobelova nagrajenca.

Marquez, ki je Nobelovo nagrado za književnost dobil leta 1982, slovi po romanih Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere,Žalostne kurbe mojega življenja in drugih, najbolj pa po kultnem delu magičnega realizma Cien años de soledad (Sto let samote).

Z njim je pred 52 leti nastavil ogledalo družbi svojega, pa tudi našega časa - v zgodbi o rodbini Buendía in fiktivnem mestecu Macondo “skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo”, so ob ponatisu zapisali pri Mladinski knjigi, kjer je roman prvič izšel že leta 1971. Že tedaj ga je prevedla Alenka Bole Vrabec, podpisana še pod več ponatisov, tudi pod lanskega, izdanega sočasno s prevodom Marquezove zbirke kratke proze Dvanajst potohodnikov.

“Veristično, natančno in prepričljivo popisovanje ljudi in pojavov, ki miselno črpajo in temeljijo v arhaičnem, mitskem, čudežnem, prinese čudežnemu verodostojnost. Vendar morajo za to vsi in tudi sam pisatelj bivati znotraj še začaranega sveta,” je v spremni besedi k novi slovenski izdaji romana zapisal Matej Bogataj.

Marquezova saga sedmih generacij družine Buendía v izmišljenem Macondu je prevedena v 46 jezikov in po svetu prodana v več kot 50 milijonih izvodov, kmalu pa je ne bo mogoče le brati, marveč tudi gledati. Izvršna producenta ekranizacije bosta pisateljeva sinova Rodrigo in Gonzalo García Barcha. Oče ni bil naklonjen prodaji pravic za film, ker je menil, da knjige ne bi mogli prenesti v časovno zamejenost igranega filma in ne bi bilo prav, če bi jo prikazali v katerem koli drugem jeziku kakor v španščini, sta pojasnila. Zdaj, v zlati dobi televizijskih nadaljevank in nanizank, ob kakovostnih scenarijih in režijah in ob naklonjenosti svetovnega občinstva do programov v tujih jezikih, pa čas najbrž ne bi mogel biti boljši, domnevata.

Netflix ima za sabo že nekaj uspešnih serij in filmov, ki so bili delno ali v celoti posneti v španščini, denimo serijo Narcos in film Alfonsa CuarónaRoma, ki je nedavno prejel oskarje za režijo, fotografijo in tujejezični film.