Še naprej od vojne

STOCKHOLM > Svetlana Aleksijevič, 31. maja 1948 rojena poklicnemu vojaku, Belorusu, in učiteljici, Ukrajinki, nagrado prejme za “polifonične zapise, spomenik trpljenju in pogumu v našem času”.

Izšolana in pogumna novinarka, v Lukašenkovi Belorusiji kajpada preganjana, je že v mladosti pisala pesmi in časopisne članke, bila dopisnica lokalnih časopisov, kasneje pa še vodja oddelka za eseje in publicistiko pri literarno-umetniški reviji Neman, ki jo izdaja Zveza beloruskih pisateljev.

Komunistične oblasti je leta 1989 izzvala s knjigo Dečki iz cinka, v katero je povezala pričevanja iz sovjetsko-afganistanske vojne. Pogovarjala se je z materami umrlih vojakov in z nekdanjimi vojaki, ki so služili v Afganistanu. Zaradi dela, s katerim je omajala vojaški mit o junaštvu, se je leta 1992 znašla celo na sodišču, vendar je bila sodba pozneje razveljavljena.

Tudi kot pisateljica daje prednost svojim sogovornikom, jim prepusti, da pišejo zgodbo, ki “je iz njihovih ust resničnejša, slikovitejša in zaradi njihove neposrednosti izvirna”, v spremni besedi k Černobilski molitvi, pri založbi Modrijan izdani leta 2009, ugotavlja prevajalka Veronika Sorokin. “Po mnenju Svetlane Aleksijevič je namreč sama umetnost in z njo umetniško predelana beseda v današnjem svetu, ki kaže tako veliko različnih obrazov, pogosto prisiljena priznati svojo nemoč. Meni, da umetnost do marsičesa, kar se skriva v globinah človeške duše, ne more prodreti.”

Po avtoričinih besedah Černobilska molitev ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Človeštvo se po Černobilu namreč sooča z novim sovražnikom, radiacijo, ki je naš vid in voh ne zaznavata. “Merilo groze za nas je le eno - vojna,” pravi pisateljica. “Dlje naše zavedanje ne seže. Obstane. Vendar to, kar se imenuje Černobil, je še naprej od gulaga, Oswiecima in holokavsta ...”

Prevajalka ugotavlja, da se Svetlana Aleksijevič v romanu izkaže z izjemno močnim slikanjem človeških čustev, česar ne počne zavoljo suhoparne znanstvene raziskave, marveč da ne bi pozabili krutih usod mnogih: “Želela je ovekovečiti trenutek v zgodovini, ki je naša skupna dediščina, ne le dediščina Ukrajincev ali Belorusov, saj ni prostora na Zemlji, ki bi bil varen pred tovrstnimi nesrečami.”

Knjigo je sprva izdala leta 1997 pri reviji Prijateljstvo narodov, vendar ji je cenzorski aparat prepovedal objaviti nekatere dele. V celoti ji jo je uspelo izdati šele leta 2006 pri moskovski založbi Čas. Njena dela odmevajo tudi drugod; izšla so v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Bolgariji, na Švedskem, Japonskem, Kitajskem, v Vietnamu, Indiji ... Prejela je že Herderjevo nagrado in ameriško nagrado kritikov.

Nobelovo nagrado, vredno osem milijonov švedskih kron (približno 860.000 evrov), ji bodo v Stockholmu izročili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.

Nobelova nagrada za književnost v številkah:

> 108 Nobelovih nagrad za književnost so podelili od leta 1901 pa do letos.

> 14 žensk je bilo doslej nagrajenih z nobelom za književnost.

> 4 Nobelove nagrade za književnost sta si delila po dva ustvarjalca.

> 42 let je imel najmlajši prejemnik Nobelove nagrade za književnost; Rudyard Kipling, ki ga najbolj poznamo po Knjigi o džungli.

> 88 let je bila stara Doris Lessing, ko je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado in tako postala najstarejša prejemnica te nagrade.

> 64 let je povprečna starost Nobelovih nagrajencev za književnost.

AG