Še smo tu, obstajamo, ustvarjamo
Najnovejša bogata dvojna številka južnoprimorske literarne revije Fontana, ki so jo v četrtek predstavili v Kopru, navzven še ne kaže zaskrbljujočih okoliščin, v katerih je nastajala. Tudi njo namreč pestijo težave sodobnega časa, ki vse bolj očitno pozablja zlasti na kulturo.
KOPER> Literarna revija, ki je lani praznovala četrt stoletja izhajanja in svojih prvih petdeset številk, je po besedah odgovornega urednika Danila Japlja ustvarila ekipa ljubiteljskih zanesenjakov. Ti so kljub nekaterim kritikam, češ da je literarnih revij že dovolj, “želeli širšemu krogu bralstva predstaviti svoj pogled na svet, na aktualne probleme, popisati lastne ljubezenske izkušnje, povedati, da smo tudi mi tu, da obstajamo in ustvarjamo. In kar naenkrat smo se zavedeli, da je v teh letih izšlo že 52 številk revije in 40 samostojnih proznih in pesniških del edicije Fontana.”
A zdaj so na razpotju, saj so letošnjo dvojno številko komajda še uspeli natisniti, stisko pa je urednik prikazal tudi z grafikonom, ki prikazuje u padanje denarne podpore.
Tudi literarni urednik Edelman Jurinčič ni mogel mimo neprijetnosti, saj se mu lanske jubilejne želje, da bi pomladili uredništvo, vzpostavili sodelovanje z univerzo in pritegnili že uveljavljena imena k objavljanju, navkljub poskusom niso uresničile. Sporočil je tudi pretresljivo novico, ki mu jo je nedavno zaupal Jože Štucin, pesnik in urednik najstarejše še izhajajoče primorske lite rarne revije Primorska srečanja, za katero vse kaže, da bo ukinjena. “Oba sva se znašla v težki zadregi: naj ustvarjava naprej, animirava avtorje, urejava gradivo ali ne? Osebno sem se odločil, da bova najbrž z Danilom delala naprej, ji dala morda novo obliko in morda vsebino, ki bi povzela tudi ustvarjanje na severnem Primorskem. Če literarnih revij ne bo več, se vprašam, kje bodo objavljali literati?”
Fontana pa je še in v novi številki prinaša veliko branja. Razmišljanje o različnem zrenju, pogledu nase in na svet, je za uvodnik prispevala Manca Košir. Strokovni prispevek o slovenskem istrskem slovstvu je napisal Silvo Fatur, v proznem razdelku pa med drugim najdemo dnevniške zapiske iz šestdesetih let Berta Pribca in kratko zgodbo Vanje Pegana. Med poezijami so tudi Himna koksa, ki jo je napisal Boris A. Novak, presunljiva OdhajavaTaje Kramberger, narečna Mar isolan Dorine Beržan in druge. V reviji so tudi razmišljanja, ocene, aforizmi, prvič pa jo bogati tudi nagrajeno literarno delo na festivalu Anabdi, zapis Moj zdajTine Bržan.
Med pesniki najdemo tudi Francija Šalija, pesnika z Dolenjske, ki je na dobro obiskanem večeru v Kopru našel tudi spodbudne besede za revijo: “Občutek imam, da bo vaša Fontana še naprej žuborela, rasla. Je nekaj drugega kot koprske palme. Nenazadnje so vsi literati najprej izdajali pri revijah, iz katerih pa tu pa tam le odleti kakšna literarna ptica ...”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
