Še vedno pevsko zimzeleni

PIVKA, POSTOJNA >Dobro zasedena ter pevcem in poslušalcem akustično zelo naklonjena avla pivške OŠ je z dolgim aplavzom pozdravila nastop osmerice, ki je pod umetniškim vodstvom Janeza Gostiše, tudi baritonista v oktetu, pripravila izbran celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi. V odmoru koncerta, ki ga je povezovala Veronika Vadnjal, pa sta večer obogatili obetavni učenki postojnske glasbene šole, pianistka Jerneja Srebot in čelistka Maja Vodopivec.

Kljub dejstvu, da “borovci”, kot jih je v pozdravnem nagovoru imenoval pivški podžupan Boris Rebec, niso več rosno mladi, saj najmlajši član šteje 53 let, je njihovo petje izzvenelo presenetljivo sveže in intonančno na višini. Pri tem ne gre zanemariti vloge umetniškega vodja Gostiše, ki je kot pevec tudi “prikriti” dirigent skupine.

K temu vtisu dodobra prispevata pevska kilometrina in dolgoletno skupno petje na nepreštetih vajah in naštudiranih preko 200 pesmi ter 1600 nastopov, kot je zapisal predsednik okteta, drugi tenorist Jože Kernel. Tudi dejstvo, da se je v 40 letih zvrstilo komaj 13 pevcev, pove veliko o zlitosti glasov in vpetosti posameznih glasovnih skupin.

Zgodba o Oktetu Bori je letom primerno zanimiva in seže v leto 1973, ko so v Pivki, v sklopu kulturnega društva oblikovali moški komorni sestav z imenom Oktet Pivka. Oktet je vodila znana pivška učiteljica glasbe Mira Rebec. “Oktet Pivka je bil neke vrste temelj naslednjemu oktetu, Oktetu Perutninarskega kombinata Neverke, ustanovljenem na pobudo Jožeta Biščaka pozimi 1974. Oktet je spomladi 1976 prvič pel na reviji Primorska poje v Dolini pri Trstu,” je opisal razvoj te pevske skupine Jože Kernel. V tem letu so se preimenovali v Oktet Bori in odtlej nastopa pod tem imenom. Do leta 1980 je bil njihov umetniški vodja Viktor Samuda.

Že naslednje leto so se stvari pomembno obrnile, saj se je oktet priključil Železničarskemu kulturnemu društvu Tine Rožanc iz Ljubljane in v tej organizacijski obliki deloval do leta 1982. Vmes je maja leta 1980 postal umetniški vodja Ivo Jelerčič, znani primorski dirigent in kot je zapisal Kernel, je oktet v dveh sezonah pod Jelerčičevim vodstvom dosegel svoj vrhunec “na temelju katerega je gradil pevsko izraznost, brez umetniškega vodje, tako rekoč še naslednji dve desetletji”

Ob koncu devetdesetih let 20. stoletja je oktet vodil Matej Penko, drugi znani postojnski dirigent. Pevski zbori in skupine so pač živi organizmi, ki doživljajo svoje vzpone in padce. To bi veljalo tudi za Bore, ki jih od leta 2003 vodi Janez Gostiša. Pod njegovim vodstvom je začel oktet leta 2010 ponovno nastopati na revijah Primorska poje in srečanj primorskih oktetov.

Bogato kroniko so strnili v barvni publikaciji z naslovom Med žlahtnino pojočih Borov s podnaslovom Ob 40-letnici vokalnega okteta Bori Postojna. Gradivo zanjo je zbral in uredil zgodovinar Davor Kernel, knjiga, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, obsega izčrpno napisano kronologijo delovanja. Predstavljeni so vsi sedanji in dosedanji člani okteta v sliki in besedi, publikacija pa je bogato opremljena s fotografijami številnih nastopov in faksimili dokumentov. Ob jubileju pa so izdali tudi zgoščenko, že drugo po vrsti.

“Borovci” so pevci, zbrani iz različnih krajev s Postojnskega in Pivškega, zato so tudi v obeh občinskih središčih pripravili svoj jubilejni koncert. Upati je, da jih bodo poslušalci še dolgo poslušali, saj verjetno na tem območju še ni bilo pevske skupine, ki bi bila tako znana in priljubljena kot so Bori.

Mnogi člani so prejemniki Častnega Gallusove značke, oktet je prejel najvišje priznanje občine Postojna, njihovih 1600 nastopov doma in v tujini pa se enostavno ne da našteti.

TOMO ŠAJN

Naslovnica knjige, ki jo je Oktet Bori izdal ob 40. obletnici delovanja

Nastop na Šentjernejskem srečanju oktetov leta 1976