Sedmi mednarodni festival Revija v reviji letos v sedmih sklopih

ŠKOCJAN>“Projekt Revija v reviji, kamor sodi tudi festival, povezuje petnajst literarnih in humanističnih revij iz dvanajstih evropskih držav. Zamisel se mi je porodila leta 1999 na festivalu Vilenica, kjer sem se udeležil sestanka evropskih literarnih revij,” je povedal koordinator festivala Primož Repar.

“Z urednikom švedske revije Ord og Bild sva si bila edina, da je čas za živo povezovanje dozorel, še zlasti med manjšimi kulturami in jeziki. Tako bi določena revija ponudila svojo vsebino drugi, s čimer bi si odpirala kulturni prostor navzven, hkrati pa bi navznoter sprejemala pobude iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij,” je opozoril Repar.

Ker so posamične izmenjave že uveljavljene, predstavlja svetovno noviteto odprta in hitro se odzivajoča kulturna mreža, ki jo nadgrajujejo skupne intelektualne in literarne pobude.

Iz začetne neposredne izmenjave med revijami se je namreč festival postopoma nadgrajeval. Letos tako vključuje že sedem tematskih sklopov: mreženje revij z delovnim srečanjem založnikov, revialni in knjižni vidik projekta, haiku, umetniško dejavnost, povezano s književnostjo, gender - družben vidik v literaturi, miselnost in literatura (intelektualec v 20. stoletju v luči družbenega vključevanja in izključevanja) in sejem Revija v reviji s spremljajočo razstavo.

Haiku

V okviru projekta bodo predstavili novo Antologijo haikuja, v katero so izbrali avtorje iz Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske, šesti letnik haiku stripa, s podelitvijo nagrad pa se bo sklenil tudi dvanajsti mednarodni haiku natečaj, na katerega se je letos prijavilo kar 161 ustvarjalcev iz 27 držav.

Pred leti je založba Apokalipsa izdala dvanajstjezično antologijo slovenskega haikuja Ribnik tišine, kar je bila sploh prva knjižna objava kakšne antologije haikujev pri nas.

“Haiku je, tako kot sonet, ena temeljnih pesniških zvrsti, in mnogi ju imajo za kraljevsko zvrst poezije,” je pojasnil Repar, zakaj že od leta 1998 daje tolikšno pozornost tej le trivrstični pesniški obliki, ki kljub svoji kratkosti z zgoščenim izborom besed zajame in impresijsko pove vse.

Predfestivalski začetek je bil v torek v Ljubljani, festival pa so odprli v sredo v Matavunu pri Škocjanu, kjer je središče dogajanja in druženja. Sledilo je odprtje fotografsko-likovne in kiparske delavnice Fotografska knjiga, ki v sodelovanju z Visokošolskim centrom v Sežani gostuje v muzeju v Škocjanu. Dan se je sklenil z mednarodnim literarnim branjem. Četrtek se je začel z sestanki urednikov in nadaljeval z okroglo mizo Gender, odprtjem mednarodne razstave knjižnega dizajna Art knjiga v Kosovelovem domu, avtorskim branjem in večernim glasbenim koncertom v sežanskem klubu Podlaga.

Včerajšnji dan je v Ljubljani izzvenel v haiku pesmih. Jutri dopoldne bo v Škocjanu mednarodna delavnica revialnega oblikovanja, razprava o zamirajoči lužiškosrbski književnosti, popoldne pa bo ob 17. uri v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu mednarodno branje, ki se ga bo udeležil tudi pisatelj Boris Pahor.

Festivalska nedelja bo v Ljubljani opozorila na dva velikana besede 20. stoletja, Bela Hamvasa in Edvarda Kocbeka, ki je z izbranimi eseji tudi predstavljen v slovensko-madžarski izdaji Razumnika pred odločitvijo, ki sta jo založila KUD Apokalipsa in madžarska fundacija Jelenkor.

90 urednikov iz 20 držav

Festivala se bo okvirno udeležilo okoli 90 urednikov, pisateljev, pesnikov in drugih ustvarjalcev iz 20 držav. “Festivalska, pretežno srednjeevropska karavana, se bo iz Slovenije preselila še na Madžarsko, v mesto Pecs, ki je trenutno Evropska prestolnica kulture,” je še povedala Stanislava Chrobakova Repar, sokoordinatorka projekta.

“Slovenski delež mednarodnega projekta je bistven, saj zlasti na Krasu poteka vrsta povezovalnih dejavnosti, od srečanja založnikov do delavnic. Pri vseh teh dogodkih tvorno sodelujemo z lokalnim kulturnim okoljem, zlasti s Kulturnim društvom Vilenica, kjer velja posebej omeniti Aleksandra Peršoljo, ki je duša dogajanja na Primorskem,” je poleg ustvarjalnega okolja še druge razloge za vsakoletno umeščenost festivala na Kras, utemeljil pesnik, prevajalec, filozof in esejist Repar, ki je tudi odgovorni urednik revije za kulturo Apokalipsa in glavni urednik založbe Društva Apokalipsa s približno 25 naslovi knjižne produkcije letno.

BOGDAN MACAROL