Seka po krivicah in te poživi
V ponedeljek in torek je v tržaški športni dvorani PalaRubini z mogočnim bendom naposled nastopil Ligabue, ki bi tam moral koncertirati že spomladi, a je moral na operacijo glasilk. V Trst se je po treh letih, kolikor je minilo od koncerta na stadionu, vrnil s turnejo Made in Italy in enajstim studijskim albumom.
TRST > Eden najbolj priljubljenih italijanskih rokerjev, kantavtor, filmski ustvarjalec, literat in politično angažiran levičar, pred 57 leti rojen v pokrajini Emilija-Romagna, je s petčlanskim bendom ter še tremi pihalci in trobilci tako na prvem kakor drugem tržaškem koncertu resnično predstavil svoj novi album. Medtem ko premnogi njegovi kolegi svoje nove izdelke “predstavijo” zgolj s pesmijo ali dvema in se ljudstvu raje čezmerno dobrikajo z zlizanimi uspešnicami, je Luciano Ligabue zapel kar polovico pesmi s prvega konceptualnega albuma v karieri. V osrčju zbirke Made in Italy, ustvarjene v enem samem silovitem zamahu, je Riko, mož srednjih let. Ko spozna, da ni dobil, kar mu je družba obljubljala, ne otopi, marveč pobesni in terja svoje. Med koncertom so se na velikem zaslonu vrstili prizori iz filma, ki ga je Ligabue to poletje posnel po albumu in ga bo premierno predvajal prihodnje leto. V glavnih vlogah bosta nastopila Stefano Accorsi in Kasia Smutniak.
Med novimi pesmimi je tudi È venerdì, non mi rompete i coglioni, ki zveni zelo springsteenovsko, pa tudi med odrskim nastopom je Ligabue tu in tam videti in slišati kakor italijanski sorodnik ameriškega kolega, šefa rokenrola. Na torkovem koncertu se je po nekaj pesmih sprostil in po odrskem jeziku večkrat pristopil k občinstvu, ki je zapolnilo nekako tri četrtine dvorane, medtem ko jo je prejšnji večer napolnilo pet tisoč obiskovalcev. Ligabue je nekajkrat sestopil z odra in se rokoval tudi s punčko, ki mu je mahala z očetovih ramen.
V skoraj dveh urah je glasbena deveterica nanizala 22 skladb, od katerih le tri niso zazvenele že prejšnji večer, medtem ko se je v drugi polovici večera ponovil izbor starih klasik, ki so jim glasno pritegnili tudi obiskovalci. Četudi bi prijalo zlasti nekoliko močnejše ozvočenje pevčevega vokala, so nekatere kar lepo zagrmele. Denimo A che ora è la fine del mondo?, priredba uspešnice skupine R.E.M. It's the End of the World As We Know It (And I Feel Fine), ki jo je Ligabue protestno prepesnil ob začetku prvega Berlusconijevega premierskega mandata leta 1994.
Posebna poslastica je bila A modo tuo, ki jo je Ligabue napisal za pevko Eliso iz bližnjega Tržiča. S prvenca Ligabue (1990) so se oglasile Piccola stella senza cielo, Marlon Brando è sempre lui in na manjšem odru v akustičnem delu še Non è tempo per noi, ki ji je tam, sredi parterja, sledila le leto mlajša Lambrusco & pop corn.
Koncert so veličastno sklenile Balliamo sul mondo, Tra palco e realtà, Certe notti in Urlando contro il cielo. Rock, ki gromko seka po krivicah tega sveta in poživlja krvni obtok.
ANDRAŽ GOMBAČ
