Seks simbol in “angel uničenja”
Filmskih biografij o Marilyn Monroe, eni najbolj ikoničnih zvezdnic v zgodovini filma, še ni konec. V koprskem Koloseju je na ogled Moj teden z Marilyn, ki se je osredotočil na zelo kratko obdobje - zvezdničin prvi igralski skok v Veliko Britanijo. V povojih pa je še ena bolj temačna filmska biografija o Marilyn Monroe Blonde, ki jo bo režiral Andrew Dominik. Ta je nase najbolj opozoril z izvrstnim eksistencialnim westernom Jesse James in strahopetni Robert Ford.
KOPER>Moj teden z Marilyn je potreboval dolgih sedem let, da je uzrl soj filmskih platen. Režiserja Simona Curtisa, ki je sicer bolj domač v televizijskih logih, je zamikala biografija Colina ClarkaPrinc, plesalka in jaz (1995). Ta govori o zakulisju snemanja komedije Princ in plesalka, v kateri je zaigrala Marilyn Monroe ob boku tedaj najbolj čislanega britanskega igralca Laurenca Olivierja, ki je film tudi režiral. Med snemanjem pa je Marilyn za nekaj dni izginila s tretjim asistentom režije Colinom Clarkom. Leta 2000 je tako izšel še grenkosladki dnevnik Moj teden z Marilyn, ki osvetli te “manjkajoče” dni, in iz katerega je režiser prav tako črpal gradivo za film. Tako režiser kot scenarist sta se na začetku ubadala z vprašanjem, kaj še povedati o Marilyn Monroe, kar ne bi bilo že povedano.
Andrew Dominik je letos v Cannesu požel številne pozitivne kritike za svoj zadnji celovečer Killing Them Softly, v kateri je v glavni vlogi zaigral Brad Pitt. Z igralcem sta, kot kaže, stkala zelo dobre prijateljske in poslovne vezi. Pitt je namreč odlično odigral zloglasnega kriminalca Jesse Jamesa. Nov Dominikov filmski projekt, ki ga je navdahnil fiktivni roman o Marilyn Monroe Blonde pisateljice Joyce Carol Oates, pa bo Brad Pitt produciral. Nekaj časa se je šušljajo, da bo glavno vlogo odigrala Naomi Watts, kar pa je Dominik v Cannesu zanikal.
Kratko obdobje, ki ga obravnava film, je pomembno iz dveh razlogov. Leta 1956 se je Marilyn Monroe znebila omejujoče pogodbe z 20th Century Fox, ki ji je zapovedovala nastopanje v lahkotnejših žanrih, ona pa se je želela preizkusiti v kompleksnejših vlogah. Princ in plesalka je tako prvi film, v katerem je sodelovala kot producentka in prvič je za soigralca imela “igralsko institucijo”.
Tik pred začetkom snemanja je Monroejeva skočila še tretjič v zakonski jarem - tokrat z uveljavljenim dramatikom Arthurjem Millerjem, snemanje v Veliki Britaniji pa naj bi izkoristila tudi za medene tedne. Napetosti med njima kaj hitro privrejo na površje, Miller odpotuje v ZDA, Monroejeva pa je na filmskem setu deležna številnih graj Olivierja, ki mu je prekipelo zaradi igralkine nesamozavesti, muhavosti, zamujanja in seveda tako imenovane Metode. Monroejeva se je v igri kalila s pomočjo tako imenovane Metode Leeja Strassberga, ki je zahtevala bolj poglobljeno potopitev v lik. Na snemanju sta ji bila v oporo samo Paula Strassberg, ki ji je bila več kot le učiteljica igre in jo je spremljala skoraj na vsakem koraku, ter zvedavi in nedolžni 23-letnik Colin Clark, ki se je v divo seveda zaljubil do ušes.
Režiserjeva prva izbira za glavno vlogo je bila od začetka Michelle Williams, ki je odlično ujela šarmiranje in koketiranje Monroejeve pred kamero in za kamero, prav tako pa ji je uspelo prikazati njeno krhko, nesamozavestno in tragično plat, ki jo je ugonobila. Že v petdesetih letih so “šefi” Monroejevo redno “pitali” s številnimi pomirjevali, da bi jo tako lažje nadzorovali. Film je mešanica zakulisja snemanja (snemali so v originalnem studiu Pinewood) in romantične eskapade z mladim Clarkom, kjer na dan privrejo vse Marilynine tegobe. Tempo filma je zelo lahkoten navkljub vroči krvi in trku dveh igralskih osebnosti na filmskem setu ter temne plati Monroejeve.
Tudi končni izplen je zelo spodbuden. Clark nadaljuje svojo pot v svetu filma in se izuri v režiranju dokumentarcev, Olivier in Monroejeva pa po Princu in plesalki dosežeta svoja igralska vrhunca. Olivier je dosegel nov igralski mejnik z gledališko igro Zabavljač Johna Osborna, Monroejeva pa je nato posnela svojo najuspešnejšo komedijo Nekateri so za vroče v režiji Billyja Wilderja.
BILJANA PAVLOVIĆ
