Šest sveč Marka Breclja na pokopališču

KOPER> Med peščico prisotnih je razdelil šest sveč in se ob vsaki upihnjeni ozrl v posamezno desetletje svoje minulosti: rojstvo v Sarajevu, otroštvo v Mariboru, prihod v Koper, kjer na gimnaziji uzre napise “idea buona, autore mona”, namenjene ravnatelju, študij geologije v Ljubljani, usmrtitev in pokop psa, kantavtorski uspeh s prvencem Cocktail in skupino Buldožer, rojstvo sina, prva poroka, začetek plodnega sodelovanja z Ivanom Volaričem Feom, potepanje po Jugoslaviji, trio Javna vaja, duo Javna dvaja, mamina bolezen, umiranje Jugoslavije, vodenje Mladinskega kulturnega centra v Kopru, upanje brez razloga, sodelovanje in skupno življenje z Arijano Markučič, prihod sodelavca Iztoka Krkoča, ustanovitev Društva prijateljev zmernega napredka, izum mehkega terorizma, doraščanje mladih podpornikov, cvetenje neoliberalnega kapitalizma tako v lokalni kakor širši družbi, vodenje poletnega festivala Koperground, združitev nevladja mladinskega polja v ustanovi Pohorski bataljon, scanje proti vetru ... “Ne vidimo nobenega razloga za optimizem,” je trpko sklenil Brecelj, a takoj pridal, da se velja držati napotka, ki se ga je že zdavnaj domislil italijanski pisatelj in politik Antonio Gramsci: pesimizem pri ocenjevanju položaja, optimizem v delovanju! Obiskovalcem je postregel z vinom in torto, zabrenkal na kitaro in pesem Naše malo dijete posvetil “staršem, brez katerih me ne bi bilo”. Jubilejni dan je na večer, ko so mu bili huda konkurenca kresovi po okoliškem gričevju, sklenil s klubskim koncertom v bližnjem Figa Rock Baru. In ob pomoči treh ducatov poslušalcev računal, koliko honorarja bo prejel za posamezno pesem. Koliko je 400 evrov deljeno z osemnajst? AG