Sezuli stereotipe, oblekli Missonija
“Za nas je izziv predstaviti, kaj je sodobna Italija,” je Rossella Franchini Sherifs, italijanska veleposlanica v Ljubljani, povzela bistvo udeležbe italijanskega veleposlaništva na Evropski prestolnici kulture (EPK) v Mariboru.
KOPER, MARIBOR> Od naslednje srede, ko bodo v Vetrinjskem dvorcu odprli veliko razstavo Ottavio Missoni - Mojster barv, si bodo do konca aprila sledili dogodki, ki bodo predstavljali italijansko kulturo. Tako, kakršna je danes, a s koreninami v bogati kulturni tradiciji.
Italijansko veleposlaništvo se je za udeležbo na EPK odločilo v sodelovanju z Italijansko unijo in nekaterimi drugimi ustanovami in skupnostmi, med katerimi so tudi koprska skupnost Italijanov, italijansko središče Carlo Combi in tržaška ljudska univerza. V Vetrinjskem dvorcu se bo za časa EPK predstavilo 22 kulturnih ambasad, med katerimi je, kot je na včerajšnji predstavitvi v Kopru poudarila italijanska veleposlanica Rossella Franchini Sherifs, italijanski program najbolj bogat, kar jo posebej veseli, “saj smo ga z veliko dela in navdušenjem uspeli pripraviti navkljub vseprisotni ekonomski krizi”.
Veleposlanica je tudi poudarila, da projekt EPK Italija podpira in financira od začetka, kajti njen cilj je vnesti kulturo v vsakdanje življenje in “obenem vzpostaviti neposredno vez med kulturo in ekonomijo, med kulturo in identiteto evropskega naroda.” Pri predstavljanju ”posodobljene podobe Italije” si je veleposlaništvo za partnerja izbralo italijansko skup-nost v Sloveniji, s katero so zasnovali program, “ki ni smel biti banalen. Nismo smeli ponuditi stereotipov, temveč jih sezuti.”
Zato se v Maribor podajajo z bogatim nizom desetih raznovrstnih dogodkov, naborom “kulturnih biserov”, ki jih bo uvedla velika sredina razstava Ottavio Missoni - Mojster barv, posebej zasnovana za mariborski EPK. Kot je včeraj poudaril Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, je bogata razstava vzklila iz zamisli Tonija Biloslava, ravnatelja Obalnih galerij Piran, ki je pred več meseci predlagal, da bi skupaj priredili manjšo razstavo Missonijevega ustvarjanja, zlasti grafik in risb. “Ottavio Missoni se namreč ne ukvarja zgolj z modo, temveč tudi s čisto vizualno umetnostjo, saj riše in ustvarja krasne grafike, predvsem serigrafije. A ko se je pojavil EPK, se mi je zdela lepa misel, da bi predstavili Missonijevo celotno ustvarjalno vrednost, tako stilista kot umetnika, obenem pa še kot izjemnega športnika,” je pojasnil Biloslav.Zato ima razstava, ki nastaja v sodelovanju z Missonijevim sinom Luco in fundacijo Ottavio e Rosita Missoni, tri sklope, med katerimi je manj znano prav športno življenje modnega maga, ki je bil olimpijec, uspešen tekač čez ovire in je aktiven tudi pri svojih 92 letih. Razstavo, ki naj bi jo v Mariboru odprl prav Luca Missoni, po tihem pa se nadejajo tudi očetovega obiska, je Biloslav označil za “veliki zadetek”, ki bo med drugim 4. maja gostoval tudi v koprski galeriji Loža. Razstava bo namreč iz Maribora potovala po Istri in Dalmaciji, kjer se bo ustavila v umetnikovem rojstnem Dubrovniku, kasneje pa še v Zagrebu, a zanimanje za gostovanje je bilo tolikšno, da so morali razstavi na Hvaru in v Varaždinu odpovedati.
Med desetimi kulturnimi dogodki in razstavami bo 11. aprila prva predstavitev slovenskega prevoda monografije Istra skozi čas (Istria nel tempo), ki jo bo pospremilo predvajanje izsekov šestih istoimenskih dokumentarnih oddaj Regionalnega centra RTV Koper-Capodistria. 23. aprila bodo predstavili dvojezično antologijo Versi diversi/Drugačni verzi - pesniki dveh manjšin, poeti di due minoranze (Edit, 2006), ki jo bo v Mariboru “zagovarjal” Ciril Zlobec, na sklepnem koncertu Folkhistria pa bodo 26. aprila v kinu Udarnik nastopili Dario Marušič IsTrio, Tamara Obrovac Transhistria Electric, Rudi Bučar in Istrabend, Tinkara Kovač, Enzo Hrovatin in Calegaria, s katerimi prireditelji želijo privabiti tudi mlade ljubitelje kulture.
Projekt, ki ga finančno večinoma podpira italijansko zunanje ministrstvo, sta pozdravila tudi oba predsednika držav; Giorgio Napolitano je prevzel visoko pokroviteljstvo, Danilo Türk pa je napisal pozdravno pismo. Tega so prireditelji natisnili kot uvod v razkošno Missonijevo monografijo, ki bo pospremila razstavo.
MAJA PERTIČ GOMBAČ