Simon Krečič in Luka Šulić po novogoriškem nastopu jutri še v Kopru
Pianist Simon Krečič in violončelist Luka Šulić bosta jutri ob 20. uri nastopila v koprskem Pokrajinskem muzeju v okviru koncertnega cikla Amabile Društva prijateljev glasbe, kar bo prav gotovo ena izmed zadnjih priložnosti slišati Šulića v klasični koncertni različici.
NOVA GORICA> Videospot za pesem Smooth CriminalMichaela Jacksona, ki sta jo kot duo 2Cellos izvedla Luka Šulić in njegov hrvaški kolega Stjepan Hauser, si je na spletni strani youtube.com ogledalo več kot pet milijonov ljudi. Predvčerajšnjem pa sta glasbenika podpisala pogodbo z založbo Sony Music Entertainment/Sony Masterworks, ki jo v Sloveniji zastopa Menart.
Na turnejo z Eltonom Johnom
Na tiskovni konferenci v Zagrebu so pojasnili, da bodo na plošči priredbe v slogu Smooth Criminal, ki bo prvi single tudi na iTunes. Sredi aprila bosta drugi videospot snemala v Pulju, nato pa se bosta pridružila turneji Eltona Johna po tridesetih mestih in morda 2. julija z njim nastopila tudi v Izoli.
Izjemen občutek za ton in finese
Krečič in Šulić sta minuli ponedeljek nastopila v jubilejni, trideseti sezoni Kulturnega doma Nova Gorica. Predvsem Šulić, ki ga milijoni po vsem svetu poznajo zaradi “apokaliptično-metalske” izvedbe skladbe Michaela Jacksona Smooth Criminal, se je ob tokratnem nastopu predstavil z izjemnim občutkom za ton, za finese in z vi(o)linskim zvokom svojega instrumenta.
Program, ki bi se ga razveseli vsak ljubitelj “trde” romantike, je ponudil Beethovnovo Sonato za violončelo in klavir št. 4 v C-duru, op. 102/1, Schumannovo Fünf Stücke im Volkston, op. 102 in Brahmsovo Sonato za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op. 38.
Glasba nagovori dušo in srce
Če je bil uvodni Beethoven še nekoliko zadržan, tudi zaradi zelo svobodne oblike, ki od izvajalca zahteva veliko koncentracije in vživetosti v specifike tega dela, pa je v nadaljevanju nadvse blagodejno zazvenel Schumann s svojimi melodičnimi prelivi. Skladatelj se je znal raztopiti v najbolj sladkih kombinacijah takratne dobe; uspešno je zasledoval tendenco, da mora glasba nagovoriti dušo in srce. Pot do slednjih je neposredna, neracionalna, tako rekoč direktna in globinska. Šulić je skladbi dogradil prav tisto mehkobo in nežnost, ki vstopa v poslušalca po zgoraj omenjenih poteh. Izkazal je virtuozno tehniko, občutljivost za ekspresivnost in lahkotnost obenem ter potrdil sloves izjemnega interpreta.
Bogat pušeljc romantične estetike
Seveda bi bilo brez zanesljive in prefinjene klavirske “podlage” tako vzdušje nemogoče vzpostaviti. Klavir ima v teh skladbah nekako podrejeno vlogo, četudi naj bi bil enakovreden partner. Je pač tako, da ima glavna melodija vedno dominantno vlogo in na pianistu je, da se temu ne upira preveč. Tu se pravzaprav šele odrazi njegov smisel za soigro, za celoto in vsebino. Krečič je vsekakor tej vlogi dorasel. Še več, celota prav zaradi njegove diskretnosti in nevsiljivosti, pridobi na globini in izrazni moči. Mogoče je slednje najlepše prišlo do izraza v sklepnem Brahmsu, ki se je kot pianist zagotovo zavedal nehvaležne vloge klavirja kot “spremljevalca” finih in gracioznih “dam”. V dotični sonati je klavirju namenil enakovredno pozornost kot “solističnemu” violončelu in uspel oblikovati koherenten zvok komorne soigre. Čeprav skladba sama ni največje mojstrovo delo, pa je vseeno padla v naročje hvaležni publiki kot krasno pomladno darilo, kot bogat pušeljc romantične estetike. MPG, JOŽE ŠTUCIN
