Sinji vrh raznolike umetnosti
Hvala ti, čista in čudovita Slovenija, na Sinjem vrhu je bilo lepo ustvarjati med zelo raznolikimi umetniki! Tako in podobno v več jezikih piše v knjigi vtisov, v ajdovski Lični galeriji položeni med najrazličnejše slike, ki so nastale na 26. mednarodnem simpoziju Slovenija, odprta za umetnost.
SINJI VRH, AJDOVŠČINA > V iztekajočem se tednu je 18 umetnikov ustvarilo sila raznolike slike: od temnih do barvitih, od intimnih do angažiranih, od abstraktnih do krajinskih ... Na Sinjem vrhu, kjer jih na svoji domačiji gosti družina Vidmar, je vsak udeleženec moral ustvariti dve sliki: eno malega in eno velikega formata. Razstavo malih so predsinočnjim odprli v Lični hiši, kjer je vsakega umetnika predstavila umetniška vodja simpozija Anamarija Stibilj Šajn. V Lični hiši bodo slike in ena skulptura na ogled do jeseni, ko jih bodo v zahvalo za podporo podarili 15 sponzorjem: podjetjem in galerijam, s katerimi simpozij stalno sodeluje.
Otvoritev v Lični hiši je popestrila gostiteljska družina: obiskovalce je pozdravil David Ličen, likovno umetnost pa sta z glasbo, tudi avtorsko, obogatila obetavni mladi violinist Oskar Ličen in njegova mama Polona Kunaver Ličen za klaviaturami.
Na Sinjem vrhu jih je ustvarjalo 18
Sinji vrh letos navdihuje 18 umetnikov. Častna gosta sta nizozemski slikar Nikolaj Dielemans in Bogdan Čobal iz Maribora, poleg njiju pa so na Sinjem vrhu v tem tednu ustvarjali še Harry Schumacher (Nizozemska), Paola Tassetti (Italija), Kristina Milakovic (Srbija/Italija), Christoph Urban (Avstrija), Noriaki Sangawa (Japonska), Hrvoje Marko Peruzović (Hrvaška), Sergej Glinkov (Ukrajina/Italija) in Wlodek Stopa (Poljska/Nemčija) ter udeleženci iz Slovenije Rajko Čuber, Miha Perčič, Nataša Tajnik Stupar, Cvetka Hojnik, Barbara Demšar, Andreja Srna, Klavdij Tutta in Brut Carniollus.
Slike velikega formata pa so sinoči na ogled postavili na Sinjem vrhu, kjer bodo do jeseni, nakar bodo krenile na pot po galerijah, pospremljene s katalogom: gostile jih bodo Lokarjeva galerija v Ajdovščini, Kosovelov dom Sežana, galerija Nikolaja Pirnata v Idriji, Šivčeva hiša v Radovljici, Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici in Pavlova hiša v Potrni pri Radgoni v Avstriji. Dom bodo zatem našle v stalnih zbirkah galerij in razstavišč.
Navdihujoča narava
Prva med udeleženci simpozija sta častna gosta. Nizozemski slikar Nikolaj Dielemans je na Sinjem vrhu ustvarjal že leta 2004. “Dvakrat sem se udeležil tudi kolonije v Kranju, na Sinji vrh pa sem se rad vrnil, saj je tu odlično vzdušje, lepo je ustvarjati med kolegi, jih opazovati pri delu ...” pravi. “Tu me je očaral tudi pogled proti Jadranskemu morju. Navdihuje me, saj prihajam iz ravnine v depresiji, pod ravnijo morske gladine.”
Slovenski častni gost Bogdan Čobal iz Maribora je tam slikal že četrtič: “Ko se je ta projekt pred četrt stoletja pojavil, je bil zelo tehten, že naslov Slovenija, odprta za umetnost je bil špranja, skozi katero so iz tujine prihajale dobrodošle informacije in spodbujale pretok misli. Vsi smo lahko zadovoljni, da organizatorjem uspeva simpozij ohranjati na zelo visoki in profesionalni ravni. Tudi pogoji za delo, ki nam jih omogočajo, so izjemni, take na kolonijah redko dobiš.”
Vlagajmo v umetnost!
V naravi nad Ajdovščino je slikal tudi ustanovitelj simpozija Klavdij Tutta, kajpada zadovoljen, da se je mednarodno srečanje tako lepo prijelo. A opozarja: “V 26 letih se je v likovni umetnosti marsikaj spremenilo. Ravno danes smo se pogovarjali, da bomo verjetno še bolj pritegnili nove medije, spodbujali na primer računalniško in kinetično umetnost, povezovali slikarstvo, kiparstvo, fotografijo ... Izzivov je še veliko.”
Vsekakor pa bodo vztrajali s slikarstvom, poudarja: “Kadar k nam pridejo umetniki iz tujine, lepo vidimo, da v svetu še zmeraj veliko slikajo. V Sloveniji pa radi divjamo v enosmerno ulico in se v to ali tisto umetniško smer zaletimo kot tele v nova vrata. Nenadoma vso podporo uživa samo ena možnost, namesto da bi sočasno razvijali več različnih.” Prav raznolikost umetnosti je vrlina, ki jo spodbuja simpozij Slovenija, odprta za umetnost.
Naši slikarji, ki se z umetnostjo ne morejo preživljati ali pa se komajda, od kolegov izvedo tudi, kako je v tujini. “Ponekod imajo to zgledno urejeno, na primer na Nizozemskem,” pravi Tutta. “Kupna moč je tam večja, vlagajo v umetnost, odkupujejo, najemajo, imajo fundacije, zbirke ... Pri nas sistem ni urejen. Imamo veliko šol in izobražuje se veliko umetnikov, na koncu pa ne vedo, kaj bi delali. Sistem je šibek tudi pri galerijah: delujejo nacionalno podprte, žal pa se je po osamosvojitvi ponesrečilo vzpostavljanje zasebnih. Smo na razpotju, najti moramo pravo smer.”
