Fundacija Carigo pridobila več kot 300 večinoma nepoznanih risb arhitekta Antona Laščaka
Fundacija Carigo je pod okriljem projekta za ohranjanje kulturne dediščine pridobila zbirko več kot tristo risb slovitega goriškega arhitekta Antona Laščaka, med katerimi jih večina doslej še ni bila nikjer objavljena. Z novo pridobitvijo bo ta neprecenljiva kulturna dediščina obvarovana pred pozabo.
Laščakova vila med prvo svetovno vojno
Foto: Arhiv Fundacije CarigoNovo pridobljeno zbirko so pred kratkim predstavili na srečanju z naslovom Anton Laščak: drobci ponovno odkrite zgodovine. Ohranjanje, valorizacija in skrb za dediščino slavnega goriškega arhitekta, ki je potekalo ob 170. obletnici arhitektovega rojstva. Na dogodku so sodelovali predsednica fundacije Roberta Demartin, generalna direktorica Rossella Digiusto, direktorica raziskav pri francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) v Parizu prof. Mercedes Volait, arhitekt in arhitekturni zgodovinar Diego Kuzmin ter restavrator Adriano Macchitella.
Stanovanjska stavba, glavna fasada
1900
Risbe, ki so nastale med letoma 1896 in 1922
Zbirka obsega risbe, izdelane v različnih tehnikah in na različnih podlagah, ki so večinoma nastale med letoma 1896 in 1922. V njej so načrti projektov, ki jih je Laščak uresničil predvsem v Egiptu, kjer je deloval po naročilu vladarske družine in njenega kroga. Zbirka ponuja širok vpogled v arhitektovo delo in njegov značilni slog, v katerem je arabske arhitekturne elemente prepletal z vplivi zahodne arhitekture. Anton Laščak se je rodil leta 1856 v četrti Sv. Roka v Gorici, vendar je pomemben del svoje poklicne poti preživel v Egiptu, kjer je postal glavni arhitekt palač egiptovskega kediva.
"Z novo pridobitvijo fundacije se kraju vrača zgodovinska in umetniška dediščina neprecenljive vrednosti, ki bo nedvomno pomembno pripomogla k celovitejšemu poznavanju in razumevanju dela tega izjemnega goriškega arhitekta. Namen fundacije je njegovo dediščino ohraniti in zaščititi ter jo v prihodnje ustrezno predstaviti v korist območja in celotne skupnosti," je poudarila predsednica Fundacije Carigo Roberta Demartin.
Stanovanjska stavba, glavna fasada
1900
Anton Laščak
Tloris cerkve Srca Jezusovega in Marijinega
1891
pero na paus papirju
Najprej jih bodo preučili konservatorji
"Risbe, ki so bile desetletja shranjene v škatlah in zvitkih, bodo najprej strokovno preučili konservatorji, da bi jih ustrezno zaščitili in poskrbeli za njihovo ohranitev," je pojasnila generalna direktorica Rossella Digiusto. "Glede na obsežnost zbirke bo treba najprej poskrbeti za njeno katalogizacijo, nato pa bomo glede na ugotovljeno stanje in potrebe izvedli ustrezne konservatorske posege," je še izpostavila.
Med risbami so tudi načrti, povezani z dvema sakralnima objektoma v Gorici: tlorisni načrt iz leta 1891 za cerkev Srca Jezusovega in Marijinega, ki ga je pozneje prevzel Maks Fabiani in ga temeljito preoblikoval, ter načrt iz leta 1893 za obnovo fasade župnijske cerkve sv. Roka. Oba projekta sta ostala neuresničena.
Načrt za Njegovo presvetlo visokost princa Husseina Paše
1905
Fundacija želi ta pomemben zgodovinski trenutek deliti z lokalno skupnostjo in strokovno javnostjo, zato si bo v prihodnjih tednih mogoče nekatere risbe iz zbirke brezplačno ogledati v razstavnem prostoru Fundacije Carigo, še preden se bodo začela konservatorska in restavratorska dela.