Skeptični utopist

VOLČJI GRAD > Srečanje s pesnikom, ki je bil v pestrem življenju tudi v partizan, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik ter “iz kulture začasno izposojen” politik, sta pripravila Založba tržaškega tiska in Knjižnica Komen. Zlobca so gostili na borjaču “pri Kovačevih”, kjer si dom z lastovicami deli Martina Kafol, odgovorna urednica Založbe tržaškega tiska, ki je literarni večer tudi vodila.

“S svojo linijsko urejenostjo in ogromno beline okrog črk so me, za razliko od zgoščenih proznih izdelkov, pesmi fascinirale, še preden sem znal brati. Čeprav kmečkega rodu, smo doma namreč imeli kar dobro založeno knjižnico s Prešernom, Gregorčičem, Levstikom ter ostalimi, ki sem jih kasneje nenasitno prebiral,” je Zlobec razkril prvo simpatijo s poezijo. Kasneje je postal tudi njena žrtev. “Čeprav so me zaradi pisanja pesmi v slovenščini, zlasti tistih z ljubezensko vsebino - te smo tudi izdajali v ilegalnem literarnem glasilu, katerega urednik sem bil -, iz gimnazije leta 1941 izključili, sem tu dobil pečat problematičnega že prej,” je opisal izkušnjo iz semenišča. “Kaplja čez rob je bil namreč obisk škofa Sancina, s katerim sem si, gojenec šole - nezaslišano - dovolil polemizirati. Ob mimohodu bi mu namreč moral poljubiti roko in poklekniti. Jaz, mulo, pa sem mu roko le stresel. Ob vprašanju, zakaj to, sem odvrnil, da ne klečim pred nobenim ter da ne poljubljam rok,” je razkril spomin na dogodke, zaradi katerih ni postal duhovnik. “V pogovoru, ki je sledil, smo se gojenci s škofom tudi pogovarjali. Jaz sem mu javno ugovarjal v marsikateri temi in on, začuda, je to celo pohvalil, češ - ti boš moj naslednik. Do česar pa ni prišlo, kot vam je znano,” se je pošalil.

V nadaljevanju večera je Zlobec prebral nekatere svoje pesmi, ki so ga proslavile kot pesnika ljubezni. “To je verjetno zato, ker so drugi večinoma opisovali nedoseženo in nedosegljivo ljubezen, kar so povzdignili v abstraktnost, jaz pa sem izhajal iz osebne izkušnje, iz ljubezni mojega življenja, ki je moja žena Veronika. No res je, da lepo žensko še vedno rad pogledam in pri tem imam celo ženin 'blagoslov', saj mi pravi: 'druge kar glej, boš boljše volje',” se je razkril Zlobec.

Prisotnim, zlasti mlajšim, je zaupal še eno svojo izkušnjo: “Postaviti si je potrebno visoke, skoraj nemogoče cilje, saj le tako dosežeš maksimalno v življenju. Tudi zato se imam za skeptičnega utopista.” Literarno srečanje na predvečer najdaljšega dne v letu se je v glasbeno prelevilo s koncertom dua Martina in Marko Feri.

BOGDAN MACAROL