Skoraj 300 jih je klekljalo v čast najstarejši neprekinjeno delujoči šoli

Razstave so bile že odprte, ko je v Čipkarski šoli za bulo sedla častna pokroviteljica festivala, predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Besedni poklon najstarejši neprekinjeno delujoči klekljarski šoli na svetu ji je šel bolje, kot križanje in sukanje niti. Vsem rodovom šole so se za tradicijo, ki je kot klekljanje uvrščena na nesnovni seznam Unesca, zahvaljevali mnogi. Ker ima šola od Podkraja do Cerknega približno 700 učencev, so bili soglasni, da je pred čipko obetavna prihodnost.

Častna pokroviteljica festivala, predsednica države Nataša Pirc Musar, se je poklonila vsem, ki razvijajo čipko in 150 let poučujejo klekljanje. V slednjem se je prvič preizkusila tudi sama.

Foto: Saša Dragoš

Kljub upadu otrok, jih v šoli kleklja vse več

Festivalsko zastavo so dvignile zaslužna učiteljica šole Katarina Poljanec in učenki Meta Pregelj in Naja Likar. “Idrijska čipka ni le rokodelski izdelek, temveč je simbol Idrije, del njene identitete ter eden najbolj prepoznavnih izrazov slovenskega znanja, ustvarjalnosti in vztrajnosti,” je pred slovesno glasbeno-plesno predstavo poudarila Pirc Musar.

Elitne klekljarice iz Idrije, Nove Gorice in zamejstva so prvo nagrajeno čipko Krompir naš vsakdanji z natečaja Lacy mundus - sklekljale tudi z mislijo, naj svet že končno ima krompir, srečo torej.

Foto: Saša Dragoš

V zahvalah vsem generacijam učiteljic šole, ki pravkar učijo in izpopolnjujejo približno 700 čipkaric, prek 100 odraslih in več kot 500 otrok in vse več fantov med dekleti, so vsi poudarjali čipki zagotovljeno obetavno prihodnRazstave so potrdile, da so čipke prešle v umetnine. Pripovedovale so zgodbe o vsem, kar čipka simbolizira - ob vztrajnosti zlasti srčnost. O tem so govorile s poštnih znamk in likovnih umetnin. Izpostaviti gre razstavo Papirc, kliklni, cvirn = špica domačega umetnika Danila Jereba. Čipke je bilo mogoče videti na pohištvu in oblačilih. Tudi za Pirc Musar so domače klekljarice zadnji hip sklekljale čipke za všitje na kostim. “Tako se želim pokloniti šoli, čipkaricam in njihovi umetnosti,” je dejala predsednica.

Dvig zastave in s tem otvoritev 44. festivala idrijske čipke je častno pripadel zaslužni učiteljici klekljanja Katarini Poljanec in učenkama, ki končujeta 12-letno šolanje Meti Pregelj in Naji Likar.

Foto: Saša Dragoš

V čipkah ves svet, ki naj končno že ima krompir

V razstavljenih čipkah se je znašel ves svet. Dobesedno, saj je na natečajni razstavi Lacy mundus s pogledom čipkaric na svet, kot je razložila vodja šole Metka Fortuna, prvo mesto med otroci osvojila Izabela Kavčič iz Črnega Vrha z inštalacijo s čipko Zemlja pleše. Korak v čipkarski svet je prvonagrajeno čipko med odraslimi naslovila Martina Povše iz Boštanja. Klekljana zgodba Krompir naš vsakdanji je z željo, da bi današnji svet končno imel krompir, torej več sreče, prepričala za prvo mesto med skupinsko ustvarjenimi čipkami. Gre za zelo zahtevno delo devetih elitnih čipkaric nekdanje eksperimentalne skupine v šoli, ki sočasno pripoveduje zgodbo o krompirju od Krištofa Kolumba in hkratnega rojstva idrijskega rudnika do danes.

Festival idrijske čipke je bil posvečen 150. obletnici na svetu najstarejše Čipkarske šole Idrija. V njej pravkar usposabljajo preko petsto otrok in več kot sto odraslih.

Foto: Saša Dragoš

Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje prve učiteljice klekljanja Ivanke Ferjančič je v petih kategoriiah klekljalo rekordnih 225 otrok in 51odraslih udeležencev. •