Skozi leto in dan v novi preobleki
Sejem na Jakobovo nedeljo so Vojskarji pred desetletji nadomestili s kulturno prireditvijo, ohranili pa so druženje. V nedeljo se je približno 200 domačinom, redko posejanim po najvišji primorski poseljeni planoti, pridružilo vsaj še enkrat toliko tistih, ki so z njo kakorkoli povezani.
VOJSKO > V središče vojskarske planote, 1077 metrov nad morje postavljena cerkev, je posvečena sv. Jožefu. Njegovemu prazničnemu godu 19. marca, ko je planota običajno ujeta v visoko snežno pokrivalo, domačini ob bok postavljajo god sv. Jakoba. Eden najtoplejših dni na planoti je kot nalašč za druženje. V nedeljo se je na pogostitvi po maši zbrala množica z Vojskim povezanih ljudi z vseh vetrov.
Domače gospodinje so krepko zavihale rokave, da so z dobrotami pogostile vse goste. Prej pa so nekdanjemu vaškemu župniku, msgr. Gašperju Rudolfu, ki je vodil mašo, poklonili zajeten šopek zdravilnega cvetja s svojih bujnih travnikov.
Prva vaška kulturnica Irena Hvala je napisala in režirala novo v vrsti svojih veseloiger Skozi leto in dan. Z njo so igralci KUD Planika zabavno prikazali nekdanje običaje in navade in poskrbeli za zvrhano mero smeha pred večerno zabavo z domačim ansamblom. Ta nosi ime po eni manj prijetnih značilnosti planote - Blisk.
Zakaj so Vojskarji Bliskarji in se blisku vedno pridruži grom, je razkrila igra. Mladi rod s planote je od predsednice kraja dobil nalogo, naj v pomoč etnologom predstavi vojskarske običaje. Čeprav mladeži neplačano raziskovalno delo ni navdušilo, so ga opravili z odliko. Iz sodobnega Vojskega so se iz meseca v mesec, od januarskega klepeta ob klekljarskih bulah do decembrskih kolin, vračali v nekdanje Vojsko. 14 igralcev vseh generacij je opravilo z odliko in v nedeljo tretjič prenapolnilo dvorano Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
SAŠA DRAGOŠ
