Skupno bivališče pozabljenih tekstov

TRST > Pisatelj Boris Pahor, ki je 26. avgusta letos dopolnil 100 let, je v sodelovanju z urednico Nadio Roncelli najprej nameraval za knjigo odbrati svoja najzgodnejše, doslej še neobjavljene zapise iz časa med obema vojnama. Ko pa je začel brskati po svojem bogatem arhivu, se je prvotna zamisel razširila. V knjigi tako po njegovih besedah bralec najde vsakega nekaj - med 53 zapisi, ki so nastajali v razponu več kot 70 let, so pisateljeve zgodnje črtice (večinoma objavljene v ilegalnih publikacijah), pa portreti njegovih znancev in prijateljev, spomini na mladost, mnenjski članki, intervjuji ter literarne kritike. “Zame so bile posebno odkritje prav knjižne ocene, v katerih se Pahor izkaže kot zelo prodoren ocenjevalec in presojevalec literarnih del slovenskih in tujih besednih ustvarjalcev,” je Roncellijeva povedala za Radio Koper.

V pisateljevih zgodnjih novelah se po besedah urednice jasno nakazujejo teme, ki so kasneje postale osrednje teme v njegovem opusu: ljubezen, Trst, skrb za ponižane in razžaljene. Pahor je na predstavitvi knjige posebej opozoril na govor, ki ga je imel leta 1965 na Prešernovi proslavi, ko so slovesno odprli Kulturni dom v Trstu, in je prav tako objavljen v knjigi In mimo je šel spomin. “Takrat sem bil prepričan, da bom zadnjič govoril o enotnosti, a ni bilo tako. Manjšina je ostala razklana,” je povedal za Primorski dnevnik.

In kakšen je skupni imenovalec dela, ki ga predstavlja ne le kot pisatelja, marveč tudi kot premišljevalca časa, človeka in nenazadnje literarnega kritika? “Lahko bi rekel, da sem se tako oddolžil svojim pozabljenim tekstom, ki imajo zdaj v tej knjigi novo skupno bivališče,” odgovarja pisatelj.

MI