Slavje v času grenkobe
Medtem ko zlasti kulturni ustvarjalci na ulicah in trgih glasno opozarjajo na krivice v sodobni družbi, so v Cankarjevem domu izbranim domačim umetnikom podelili Prešernove nagrade, priznanja, s katerimi se “slovenski narod zahvali najodličnejšim med odličnimi”, kakor je v slavnostnem govoru dejal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Trontelj.
LJUBLJANA>> Na četrtkovi državni proslavi, ki jo je režirala Ivana Djilas, sta med izvedbo 20-minutne skladbe Sebastijana Duha nastopila dva ducata umetnikov, povečini samozaposlenih v kulturi, vrhunskih ustvarjalcev, ki jim sedanje družbene razmere še zdaleč niso naklonjene. Zaigrali so tudi Zlatko Kaučič iz Goriških brd, tubist Goran Krmac iz Kopra in Nina Volk iz Ilirske Bistrice, ki oživlja že domala pozabljeno glasbilo oprekelj.
Sledila je podelitev priznanj. Veliko Prešernovo nagrado je za bogat literarni opus prejel Zorko Simčič (1921). Literarno ustvarjanje v Mariboru rojenega pisatelja, ki pravi, da v njem še zmeraj živi briški duh njegovih staršev, sodi v kanon slovenske književnosti 20. stoletja. “Njegovi nedavno izdani Poslednji deseti bratje so obenem veliki roman slovenske književnosti 21. stoletja,” je v utemeljitvi zapisal literarni zgodovinar dr. Matevž Kos. “Bogat in žanrsko raznovrsten literarni opus Zorka Simčiča sega od romanov, kratke proze in poezije prek dramatike do esejistike. Med romani izstopa Človek na obeh straneh stene, ki je eden prvih modernih slovenskih romanesknih tekstov. Zanj je leta 1993, ob prvem natisu v matični domovini in 36 let po prvem izidu v Argentini, prejel nagrado Prešernovega sklada. Številni ponatisi romana potrjujejo, da gre za eno temeljnih del povojne slovenske literature.”
Simčič je dejal, da je nagrade vesel in v času, ko “počasi že odhaja ne le s tega odra, ampak tudi z odra sveta”, tudi res počaščen.
Drugo veliko nagrado je prejela slikarka Marlenka Stupica (1927). “Umetnica že dolgo neprekinjeno soustvarja trdno jedro slovenske ilustracije. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti, in zdrži primerjave z vzorniki iz zgodovine,” je zapisano v utemeljitvi.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj za baletni opus v zadnjih dveh letih, še zlasti za predstave Klasika in tango, Zlitje stoletij in Bajadera, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink za ploščo Slovenija! in odmeven cikel koncertov po Sloveniji, pesnik Gorazd Kocijančič za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano, baritonist Jože Vidic za vlogi vojvode Lorenza v operi Črne maske in Grudna v operi Ljubezen kapital, prevajalka Marija Javoršek za prevod Rimskih političnih tragedijPierra Corneilla in Metod Pevec za scenarij in režijo dokumentarnega filma Aleksandrinke.
Ob veliki Prešernovi nagradi dobitnik prejme še 21.000 evrov, nagrajenci Prešernovega sklada pa 7000 evrov v neto znesku.
ANDRAŽ GOMBAČ
