Slika je okno v svet
Palača Attems Petzenstein, v kateri je sedež Pokrajinskih muzejev, je minuli četrtek gostila ustvarjalce mednarodnih umetniških kolonij v Medani v Goriških brdih. Na ogled so postavili zasebno zbirko Aleksa in Uroša Klinca, ki je v muzej pritegnila številne obiskovalce.
GORICA>Goriški pokrajinski muzeji si od padca mejne ograje dalje na moč prizadevajo, da bi teritorij, kot ga imenujejo, ponovno zaživel kot enotni prostor.
V okviru razstave bodo pripravili tudi otroške delavnice ter dva večera z avtorji. Prvi, 20. oktobra, bo srečanje z novogoriškim umetnikom Vanjo Mervičem, 11. novembra, ko bodo razstavo tudi zaprli, pa se bodo pogovarjali z Mariom Pallijem.
Odbornik za kulturo goriške pokrajine Federico Portelli je na četrtkovem odprtju razstave, ki so se je udeležili številni, slovensko in italijansko govoreči ljubitelji umetnosti, poudaril, da govori o teritoriju, kot ga poznamo izpred stoletja, ko se je rodil muzej v Gorici. “Ravno preko takšnih priložnosti, kot je današnja, bi radi vzpostavili kulturno tkivo območja, ki je ponovno zaživelo po padcu meja.” V prihodnosti si želijo vzpostaviti čezmejno kulturno mrežo in se opirati na kulturne ambasade v obeh državah.
O razstavi, ki je po formatu slik imenovana 120x120, Okno v svet, je govorila kritičarka Alice Ginaldi. V naslovu je izhajala iz definicije slike renesančnega arhitekta Leona Battiste Albertija, ki je leta 1435 slike z novo geometrično perspektivo imenoval okno v svet. Od tedaj je preteklo že veliko vode, pred dobrim stoletjem so si slikarji na moč prizadevali takšno sliko preseči, a očitno je okno že po sami formi neločljivo povezano s sliko, najsi bodo to mentalne krajine ali psihični pejsaži.
Na ogled je šestdeset kvadratnih platen formata 120 x 120, ki je, po mnenju mnogih umetnikov, precej zahteven format. Med imeni najdemo tako slovenske avtorje (Rudi Skočir, Azad Karim, Zvest Apollonio, Klementina Golija, Metka Erzar, Etko Tutta...), kot tudi Italijane (Mario Palli, Franco Dugo..) in mnoge druge.
V imenu združenja Ethos sta se sodelujočim zahvalila predsednica Patrizia Barbieri in Uroš Klinec, nihče pa si ni vzel časa in predstavil medanska umetniška srečanja, ki so leto za letom v Medano privabljala umetnike od blizu in daleč. Glede na to, da mnogo obiskovalcev razstave kolonije ni poznalo in da je niso predstavili niti v zloženki, ki spremlja razstavo, bi bilo to še kako umestno. In na zloženki bi lahko zabeležili vsaj imena umetnikov, ki razstavljajo v Gorici. Prostora je bilo dovolj.
KLAVDIJA FIGELJ