Slikal je kot Jupiter

AJDOVŠČINA > Družina Stanislava Rapotca se je po prvi svetovni vojni s Kozine preselila v Škofjo Loko. Stanislav je študiral ekonomijo v Zagrebu in diplomiral leta 1938, zaposlil se je pri Državni hipotekarni banki v Splitu. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je padel v ujetništvo, a je pobegnil in se pridružil odporniški skupini. Poslali so ga na Bližnji vzhod, da bi vzpostavil stik z vlado v emigraciji. Septembra 1941 je bil že v Kairu. Kot obveščevalni častnik je med vojno smelo in uspešno opravil več nalog na okupiranem ozemlju. Pozneje je deloval v Palestini, leta 1944 napredoval in ostal v britanski vojski do leta 1948, ko je bil demobiliziran. Takrat se je odločil za pot v Avstralijo; pri svojih 35. letih.

V deželi tam spodaj

Rapotec se je znašel v deželi, katere fizična velikost se je popolnoma skladala z njegovo osebnostjo in duhom, je v katalogu zapisal kustos Barry Pearce.

Od sredine petdesetih let se je vključil v ustvarjalno druščino umetnikov v Sydneju, ki so nastopali pod imenom 9 Sydney, sestavljali pa so jo Olsen, Rose, Rapotec, Hessing, Upward, Smith, Plate, Gilliland in kipar Meadmore, piše dr. Irene Mislej, ki se je z njegovim umetniškem opusom ukvarjala že v svoji disertaciji, ko je raziskovala kreativne poti izseljencev. Spoznala ga je v osemdesetih letih na Koroškem, kamor je rad prihajal. “Bil je imeniten sogovornik, velik, lep, samozavesten.”

Nadalje piše, da je Rapotec bil na vrhu svojih ustvarjalnih moči v šestdesetih. Prva leta se je, po njenih besedah, ukvarjal predvsem s figuraliko bizantinskih reminiscenc in s krajinami, ki jih je odkrival v novi domovini. Njegovo sliko Outback je kritik Alan McCulloch opisal: “Nekaj redkih elementov sredi neskončne samote, to je vse. A sporočilo je vseeno podano s tistim močnim impaktom, s katerim predstavljamo nevsakdanje, a dobrodošle domače stvari.” Sliko so v Londonu razglasili za najpomembnejšo na razstavi umetnikov južne Avstralije, v njej so videli “čar velikih razdalj in mučne človekove eksistence v avstralski puščavi.”

Kmalu zatem ga je zajel val abstraktnega ekspresionizma, ki se je skladal z njegovo naravo. Bil je poznavalec nemira, očarale so ga motnje, trenutki napetosti, temačna drama negotovosti, privlačila so ga nasprotja in na takšnih podlagah je gradil umetnost, ki je edinstvena. Delal je v velikih dimenzijah, na trdi podlagi, s sintetičnimi barvami. In kar je morda še najzanimivejše, dolge mesece je razmišljal, izdeloval skice, potem pa v zelo kratkem času izvedel umetniški zapis.

Kraljičino odlikovanje, zbirke

Njegova dela danes visijo v pomembnih zbirkah in muzejih, v vseh narodnih galerijah v Avstraliji, v vatikanski Galeriji sodobne verske umetnosti, v Muzeju moderne umetnosti v Parizu, njegova slika Meditiranje na veliki petek sodi v pregledni korpus avstralskega slikarstva v Tate Gallery v Londonu. Britanska kraljica Elizabeta ga je leta 1989 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Na predvečer slovenske osamosvojitve se je v Ljubljani prvič samostojno predstavil v galeriji Equrna. Že dogovorjena pregledna razstava v Moderni galeriji v Ljubljani pa ni bila realizirana. V Sloveniji hranimo malo njegovih del, le dve sta v Kostanjevici in še nekaj jih je v zasebni lasti. Dela na pričujoči razstavi so prišla s Koroške, Rapotec jih je ustvaril za Katoliški dom v Tinjah.

KLAVDIJA FIGELJ