Slikar Rafko Terpin se je poklonil prijateljema
Idrijski slikar Rafael Terpin se je s čopičem še enkrat več podal v njemu ljube idrijske govce, v minevajočo krajino in med njeno cvetje. 58 razstavljenih platen je posvetil spominu na prijatelja - dr. Jožeta Felca in dr. Vinka Cudermana.
IDRIJA> Mestna galerija je na otvoritvi že 28. razstave akademskega slikarja Rafaela Terpina v domačem kraju pokala po šivih. Podobno je bilo vedno, ko je slikar povabil v njemu ljubo hribovsko krajino. V “govce” kot pravi sam, ki jim je tokrat prvič dodal cvetje.
Po knjigi in filmu več barv
Ker sta v Terpinovi popotni malhi ob skicirki vedno tudi svinčnik in papir, so njegovi Klanci do doma lani spregovorili v knjigi. S pomočjo režiserja Dušana Moravca in s Terpinom v glavni vlogi osvetljevalca minevajočih, a neskončno poučnih krajinskih podob in zgodb, je pralepota kmečke hribovske arhitekture oživela še v istoimenskem dokumentarnem filmu.
Nadaljevanje je bilo logično. Po ugodnem odmevu bralcev knjige in gledalcev filma ter nekajtedenskem ateljejskem delu, je Terpin krajino ponovno oživel na slikah. Po skicah, a svežimi spomini in z njemu značilnimi “pripovedujočimi” potezami po platnu, a svetleje kot kdajkoli prej.
“Koliko časa sem potreboval, da sem končno doumel: barve so obleke mojih krajin - in krajine so prostori, omejeni še najbolj z nebom. Obleke so zakmašne ali pa delovne. Vedno moram biti skrajno spoštljiv do izrednega bogastva njenih oblačil,” je Terpin pospremil svojo odločitev za osvetlitev in poživitev spomina.
Množična zahvala in zadoščenje
Ljudje, ki so od blizu in daleč prihiteli na razstavo in prenapolnili galerijo, so mu pritrdili, so se mu pravzaprav zahvalili, da jim ohranja spomin v luči, ki si ga kmečki človek in njegovo spoštljivo ravnanje z dandanašnje minevajočo krajino, zasluži.
Na prigovarjanje prijateljev je kmečki arhitekturi prvič dodal cvetje. Ljubeznivo in poglobljeno se je vživel v vsak cvet lilije, volčina, jegliča in drugih, vedoč, da gre za očesa, ki rastlinam pomagajo pri preživetju.
Da so cvetovi za rastline kot roke ljudi, kot besede, ki zmorejo veliko in še več. Umrlima prijateljema - zdravniku dr. Jožetu Felcu in slavistu dr. Vinku Cudermanu - je razstavo tudi posvetil in bil deležen stiskov številnih rok. “To je zadoščenje,” je bilo edino, kar je sam dodal ob nepopisni množici, ki se je navduševala nad njegovo razstavo. Za bolj umirjeno premišljevanje ob zgodbah platen pa imajo obiskovalci čas le še do petka 9. marca, ko bodo razstavo zaprli. SAŠA DRAGOŠ
